KZO pred današnjim glasovanjem: »Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja prinaša resna etična, strokovna in družbena tveganja«
KZO pred današnjim glasovanjem: »Zakon o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja prinaša resna etična, strokovna in družbena tveganja«
Koordinacija zdravniških organizacij – KZO (Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov) podobno kot Komisija RS za medicinsko etiko (KME RS) ocenjuje, da omenjeni predlog zakona prinaša resna etična, strokovna in družbena tveganja. »Komisija, kot posvetovalno telo ministrstva za zdravje, je v svojem mnenju izpostavila, da predlagani zakon uvaja radikalno spremembo v odnosu do življenja in smrti, ki bistveno presega obstoječe pravne, etične in medicinske okvire.«
KZO deli ključno opozorilo Komisije za medicinsko etiko, da predlog zakona »postavlja zdravnike v središče postopka končanja življenja, s čimer od njih zahteva dejanja, ki so v neposrednem nasprotju z bistvom medicinske etike, torej varovanjem življenja, lajšanjem trpljenja in spoštovanjem dostojanstva pacienta do naravne smrti. Tako ravnanje je v nasprotju z dolgoletnimi temelji zdravniške poklicne etike in mednarodnimi etičnimi standardi, ki jih zastopa tudi Svetovno zdravniško združenje (WMA)«.
V KZO zato ponovno poudarjajo, »da pomoč pri samousmrtitvi ni skladna z zdravniškim poslanstvom, temveč predstavlja prelom etičnih standardov, ki zdravnika zavezuje k spoštovanju življenja v vseh njegovih fazah. V večini držav in v zdravniških kodeksih, tudi v Sloveniji, sta dejanje namernega končanja življenja in pomoč pri tem jasno zavrnjeni kot neetični«.
Po njihovem mnenju je kakovostna paliativna oskrba prava pot, »ki zagotavlja dostojanstvo in sočutno podporo bolnikom v zadnji fazi življenja«. Zagovarjajo težnjo, da Slovenija potrebuje okrepitev paliativne medicine, »ne uvedbe zakonodaje, ki normalizira prekinitev življenja oz. samousmrtitev. Subjektivna relativnost trpljenja, kot jo izpostavlja predlog zakona, v kombinaciji z demografskimi, socialnimi in ekonomskimi dejavniki, prinaša nevarnost pritiska na najranljivejše skupine, predvsem starejše, osamljene, dolgotrajno bolne in socialno odrinjene posameznike«. Pri tem se strinjajo z opozorili KME RS, da zakon ustvarja nevaren precedens in odpira vrata zlorabam, ki jih bo pozneje težko nadzorovati ali popraviti.
Koordinacija zdravniških organizacij opozarja tudi, da ne gre za tehnično odločitev ali še en zakon v nizu, pač pa za vprašanje, kakšno družbo si želimo. Družbo življenja in sočutja ali družbo, v kateri so trpljenje, starost in ranljivost razlog za opustitev skrbi?
