Po skoraj triurni razpravi so poslanke in poslanci potrdili en amandma koalicijskega trojčka in zavrnili vse tri amandmaje opozicijske NSi. S tem so zaključili drugo obravnavo predloga zakona, ker pa so bili sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov, je predstavnica predlagatelja, poslanka Svobode Tereza Novak, izkoristila možnost in predlagala, da bi Državni zbor še na tej seji opravil tudi tretjo obravnavo zakonskega predloga in nato tudi čim prejšnje glasovanje.

Sklep ni bil sprejet

A se ji računica ni izšla. Da bi bil takšen sklep sprejet, bi mu morala nasprotovati manj kot tretjina navzočih poslank in poslancev, vendar pa ni bilo tako. Glasovanju se je namreč pridružila tudi Poslanska skupina SDS, ki prej v glasovanju o amandmajih ni sodelovala, tako da je proti sklepu glasovalo 34 poslank in poslancev (za jih je bilo 47). Sklep torej ni bil sprejet, o zakonskem predlogu bodo tako predvidoma glasovali na prihodnji seji, očitno septembra po parlamentarnih počitnicah.

Onemogočeno sprejetje zakona smrti

»Danes smo poslanci opozicije onemogočili sprejetje zakona smrti. Tretja obravnava in končno odločanje bo na prihodnji seji Državnega zbora,« je v torek, kmalu po glasovanju, na družbenem omrežju zapisal poslanec SDS Andrej Hoivik. Oglasil se je tudi Aleš Primc, ki v primeru sprejetja zakona napoveduje zbiranje podpisov za referendum, in poudaril: »Zakon o zastrupljanju bolnih in starejših še ni bil sprejet. Hvala poslankam in poslancem SDS in NSi, ki so omogočili, da zakon še ni bil sprejet.«

Odgovor na stisko ni samousmrtitev, temveč dodajanje življenja dnevom, ki so bolniku še namenjeni. Strah pred bolečino, trpljenjem in odvisnostjo je razumljiv. A odgovor nanj ni uzakonjena smrt, marveč okrepitev družbene skrbi za ranljive. (slovenski škofje)

Stališče Katoliške cerkve

Zaradi globokih moralnih, družbenih in civilizacijskih vprašanj, ki jih odpira zakon, so tudi slovenski škofje čutili dolžnost ponovno spregovoriti in opozoriti na širše posledice tovrstne zakonodaje, zato so na spletni strani Slovenske škofovske konference (SŠK), TUKAJ, objavili stališče Katoliške cerkve do predloga Zakona o pomoči pri prostovoljnem končanju življenja. Pod stališče se je podpisalo osem škofov in nadškofov, med njimi prvič tudi imenovani škof soboške škofije msgr. dr. Janez Kozinc.

Zakon odločno zavračajo

Zapisali so, da Katoliška cerkev v Sloveniji zaskrbljeno spremlja razpravo o predlogu ZPPKŽ, ki želi uzakoniti možnost asistiranega samomora. Cerkev v luči krščanskega nauka, izkušenj zdravstvene stroke in etičnih načel tak zakon odločno zavrača, saj je v temelju neskladen z dostojanstvom človeške osebe in svetostjo življenja, enako stališče pa imajo tudi druge večje Cerkve in verske skupnosti v Sloveniji.

Neodtujljiva vrednost vsakega življenja

Škofje so spomnili na 17. člen slovenske Ustave, da je »človekovo življenje nedotakljivo«, kar je odraz temeljnega etičnega in civilizacijskega konsenza, da ima sleherno človeško življenje – ne glede na starost, bolezen ali stanje – neodtujljivo vrednost. Legalizacija asistiranega samomora po njihovem pomeni resen odmik od tega načela in vzpostavlja nevaren precedens za nadaljnjo relativizacijo življenja.

Asistirani samomor ni zdravljenje

»Zakonski predlog spreminja temeljno poslanstvo zdravstvenih delavcev in jih sili v delovanje, ki nasprotuje njihovemu etičnemu kodeksu. Zdravniška stroka je že večkrat izrazila jasno nasprotovanje predlogu zakona. Asistirani samomor ni zdravljenje. Zdravniki, katerih poslanstvo je ohranjati življenje in lajšati trpljenje, bi bili po zakonu prisiljeni sodelovati pri smrti bolnika, kar je nasprotno njihovim etičnim načelom, zapisanim v Kodeksu zdravniške etike,« so opozorili škofje.

Zakonski predlog spreminja temeljno poslanstvo zdravstvenih delavcev in jih sili v delovanje, ki nasprotuje njihovemu etičnemu kodeksu. (slovenski škofje)

Občutek odvečnosti in socialni pritiski

In še, da bolni in umirajoči sodijo med najranljivejše skupine, ki se bodo ob novem zakonu znašle pod pritiskom, da izkoristijo svojo pravico in predčasno končajo življenje. Legalizacija asistiranega samomora ustvarja nevarno družbeno klimo, kjer se starejši, bolni ali osamljeni lahko počutijo kot breme. Občutek odvečnosti in socialni pritiski lahko vodijo do tega, da se možnost smrti ne doživlja več kot pravica, marveč kot dolžnost. Cerkev svari pred kulturo, ki človeka ocenjuje po njegovi uporabnosti, in poziva h kulturi solidarnosti.

Odgovor na strah ni uzakonjena smrt

»Odgovor na stisko ni samousmrtitev, temveč dodajanje življenja dnevom, ki so bolniku še namenjeni. Strah pred bolečino, trpljenjem in odvisnostjo je razumljiv. A odgovor nanj ni uzakonjena smrt, marveč okrepitev družbene skrbi za ranljive. Namesto samomora s pomočjo potrebujemo sistemsko okrepitev paliativne oskrbe, več medčloveške bližine, psihosocialne podpore in duhovnega spremljanja,« so še opozorili slovenski škofje.

Smrt ni pravica, ampak prehod

»V luči vere v Boga Stvarnika je življenje dar, ki nam je bil zaupan. Nihče nima pravice, da bi z njim samovoljno razpolagal. Kot učita papež Leon XIV. in celotna tradicija Cerkve, ostajamo trdno zavezani varovanju življenja od spočetja do naravne smrti. Smrt ni pravica, ampak prehod, ob katerem človek ne potrebuje pospešitve konca, temveč ljubečo in zvesto bližino,« je podčrtala SŠK, ki podpira delovanje in prizadevanja vseh civilnodružbenih organizacij, ustanov in posameznikov, ki se zavzemajo za zaščito človeškega življenja.

Poziv poslancem

Ob koncu škofje še pozivajo poslanke in poslance, naj z vso odgovornostjo in vestjo zavrnejo predlog zakona, država pa naj namesto zakonodajnih rešitev, ki omogočajo neposredno končanje življenja, raje investira v sistemsko, človeško in duhovno podporo življenju, zlasti tam, kjer je najbolj ogroženo. »Ljudem ne smemo pomagati, da si vzamejo življenje – pomagajmo jim, da bodo lahko sprejeli tudi svojo krhkost in ranljivost in ohranili dostojanstvo do izteka svojega življenja,« so izjavo sklenili škofje.