Zakonski predlog je šel, ob enotni podpori koalicije, brez težav skozi sito na Odboru za zdravstvo (10 glasov ZA in 1 glas PROTI), pa čeprav je zadržke izrazila tudi Zakonodajno-pravna služba, prav tako pa samomoru s pomočjo odločno nasprotuje tudi večina zdravstvene stroke, vse večje verske skupnosti v Sloveniji in kritičen del civilne javnosti. Predlogu zakona glasno nasprotujejo tudi v opoziciji, češ da legalizira usmrtitev in dopušča možnost zlorab. Za danes je bila predvidena skoraj triurna razprava v Državnem zboru.

Poslanci so v današnjem glasovanju podprli amandma koalicijskega trojčka k ZPPKŽ in zavrnili vse tri amandmaje opozicijske NSi, s čimer so zaključili drugo obravnavo predloga zakona. Ker so bili sprejeti amandmaji k manj kot desetini členov, je predstavnica predlagatelja, poslanka Svobode Tereza Novak, predlagala, da bi Državni zbor še na tej seji opravil še tretjo obravnavo zakonskega predloga. Ker pa je predlogu nasprotovala več kot tretjina poslank in poslancev (34, za jih je bilo 47), sklep ni bil sprejet.

Opozorila brez učinka

Komisija za medicinsko etiko (KME) je lani opozorila, da slovenska družba ob nizki rodnosti in rastoči pričakovani življenjski dobi na svetovni ravni sodi med najhitreje starajoče. Večletna opozorila stroke in javnosti o potrebi po ureditvi dolgotrajne oskrbe in paliativne medicine so ob indolenci odgovornih vladnih in drugih služb ostala brez učinka. »Kar je slovenska politika sposobna ponuditi starajoči se javnosti, sta pomoč pri samomoru in evtanazija, ki ju po uvedbi ne bo mogoče učinkovito nadzirati in odpirata različne možnosti zlorab,« je opozoril predsednik KME dr. Božidar Voljč.

Neposrečena primerjava

Stališče KME v celoti podpira tudi Zdravniška zbornica Slovenije. V njenem imenu je na Odboru za zdravstvo Peter Golob opozoril na neposrečeno primerjavo s paliativno oskrbo, ki velja za bolnike v fazi umiranja in zanje drugih oblik zdravljenja ni; medtem pa se PPKŽ nudi osebam, ki ne sprejemajo drugih oblik lajšanja trpljenja. Obenem je paliativna oskrba odvisna od volje tistega, ki daje denar, in to ni pravica, ki bi bila trajno in vsem enako dostopna – kot bo ta pravica, če bo danes zakonsko uveljavljena.

Spodbuda bolnikov h končanju življenja

Pred letom in pol so predstavniki sedmih največjih verskih skupnosti v Sloveniji podpisali izjavo s tremi ključnimi točkami proti uvajanju samomora s pomočjo. Po njihovem bi zakon pomenil posredno spodbudo bolnikov h končanju življenja, kar je etično nesprejemljiv ukrep pomoči neozdravljivo bolnim. Treba je storiti vse, da bi bila vrednota človeškega življenja v naši družbi vse bolj spoštovana, in si prizadevati, da se neozdravljivo bolni ne bi čutili v breme družbi in nekoristni, marveč bi se vsi zavedali vrednosti in dostojanstva slehernega, tudi ranljivega življenja.

Sprememba kulture vrednotenja življenja

Tudi Komisija Pravičnost in mir pri Slovenski škofovski konferenci (SŠK) je predlani javno izrazila nestrinjanje z zakonskim predlogom, ki po njenem z namenom blažitve trpljenja redkim posameznikom prinaša nove probleme za širšo družbo in skrite pasti, na področju človeškega življenja pa odpira možnosti za zlorabe. Opozorila je na nevarnost, da se bo s sprejemom zakona radikalno spremenila kultura vrednotenja človeškega življenja, zlasti skozi prikrit pritisk k predčasnemu končanju življenja, saj bi ostareli, bolni in ranljivi lahko začeli čutiti možnost ali celo dolžnost, naj sami končajo svoje življenje in tako razbremenijo bližnje in tiste, ki skrbijo zanje v času ranljivosti.

Zbiranje podpisov za referendum

Če bodo poslanke in poslanci danes zakon sprejeli, ljubljanski opozicijski mestni svetnik, predsednik Glasu za otroke in družine ter pobudnik več uspešnih referendumov Aleš Primc napoveduje ustanovitev koalicije Proti zastrupljanju bolnih in starejših in zbiranje podpisov za referendum, na katerem bodo ljudje »zavrnili ta zločinski zakon, ki je zdravstvena in pokojninska reforma te vlade z namenom, da se z zastrupljanjem zmanjšajo čakalne vrste v zdravstvu in število prejemnikov pokojnin«.

Eden najbolj sramotnih zakonov

Primc poslankam in poslancem polaga na srce: »Starejši in bolni ljudje želijo živeti. Koliko je veselja do življenja v njih! Sprejemate zakon, ki mu nasprotujejo zdravniki, ki bi ga morali izvajati, in pet največjih verskih skupnosti v Sloveniji. Sprejemate enega najbolj sramotnih zakonov. Vkolikor boste ta zakon sprejeli, zadeva ne bo končana v Državnem zboru, ampak se bo končala na referendumu in bodo ljudje povedali svoje. In sem prepričan, da se bodo odločili za življenje, ne za smrt.«

Zelo poceni medicinska storitev

Zakaj ni prav, da se zastruplja bolne in starejše? Primc navaja štiri temeljne argumente. Prvič, država mora zagotoviti zdravstveni sistem, ki bo zdravil, pomagal in lajšal bolečine, ne pa ubijal. Starejši in bolni potrebujejo zdravljenje, pomoč, sočutje, bližino in ne zastrupitve. Drugič, medicinska zastrupitev bi bila po novem ena od (zelo poceni) medicinskih storitev, ki bi povrhu zagotovila še, da ta bolnik ne bo nikoli več prosil za nobeno zdravstveno storitev, pa tudi pokojnine ne bo dobil več nobene.

Zmanjšati število bolnikov

Tretjič, imamo zdravstvo, ki razpada, dolgotrajno oskrbo, ki ne deluje, v domove za ostarele je težko priti, pokojninska blagajna se prazni. In predlagatelji želijo te probleme rešiti z zastrupitvijo čim več bolnih in starejših. Namesto da bi uredili zdravstvo, želijo zmanjšati število bolnikov. »Odločno nasprotujemo krajšanju čakalnih vrst v zdravstvu z zastrupitvijo bolnikov in ostarelih. Vlada nima pravice zmanjševati stroškov za zdravstvo in pokojnine z zastrupitvijo in odstranitvijo bolnih in ostarelih,« je prepričan Primc.

Grozljiv zgled za mlade

In četrtič, za mlade bo grozljiv zgled, če bodo videli, kako se zastruplja bolne in starejše. Po njegovem je treba mlade zaščititi pred zastrupitvenim samomorom, saj je to zanje in za njihove družine najhujša oblika nesreče. »Mladim moramo pokazati, da se morajo v življenju boriti, poiskati pomoč in premagovati težave,« podčrtava Primc in navaja besede prof. dr. Jožeta Trontlja o spolzki klančini, ko se neka etično sporna stvar odpre in potem drsi vedno globlje, v čedalje večje skrajnosti in sprevrženosti.