Kaj prinaša danes sprejeti zakon? Ta polnoletnemu bolniku, sposobnemu odločanja o sebi, daje pravico do prostovoljnega končanja življenja, če zaradi hude neozdravljive bolezni ali druge trajne okvare zdravja neznosno trpi, možnosti za zdravljenje pa bodo morale biti v skladu z zakonom izčrpane.

Zakon so podprli vsi prisotni poslanci Gibanja Svoboda (vzdržala se je poslanka Sara Gazinovski), SD in Levice, nepovezana poslanca Miha Kordiš in Mojca Šetinc Pašek, nasprotovali pa so mu poslanci SDS in NSi ter poslanska skupina nepovezanih poslancev (Eva Irgl, Anže Logar in Tine Novak). Vzdržala sta se tudi predstavnika italijanske in madžarske narodne skupnosti.

Nasprotje bistvu zdravniške poklicne etike

Ne glede na argumente zagovornikov zakona so v Koordinaciji zdravniških organizacij - KZO (Zdravniška zbornica Slovenije, Slovensko zdravniško društvo, Sindikat zdravnikov in zobozdravnikov Fides, Strokovno združenje zasebnih zdravnikov in zobozdravnikov) že pred glasovanjem opozarjali, da predlog zakona »postavlja zdravnike v središče postopka končanja življenja, s čimer od njih zahteva dejanja, ki so v neposrednem nasprotju z bistvom medicinske etike, torej varovanjem življenja, lajšanjem trpljenja in spoštovanjem dostojanstva pacienta do naravne smrti. Tako ravnanje je v nasprotju z dolgoletnimi temelji zdravniške poklicne etike in mednarodnimi etičnimi standardi, ki jih zastopa tudi Svetovno zdravniško združenje (WMA)«.

Namerno končanje življenja je neetično

V KZO zato ponovno poudarjajo, »da pomoč pri samousmrtitvi ni skladna z zdravniškim poslanstvom, temveč predstavlja prelom etičnih standardov, ki zdravnika zavezuje k spoštovanju življenja v vseh njegovih fazah. V večini držav in v zdravniških kodeksih, tudi v Sloveniji, sta dejanje namernega končanja življenja in pomoč pri tem jasno zavrnjeni kot neetični«.

Napoved referenduma

Predlogi zakona so ostro nasprotovali tudi v Koaliciji proti zastrupitvi bolnikov!, ki si prizadeva za razpis zakonodajnega referenduma. Pobudo vodita Aleš Primc in Milena Miklavčič, ki sta do zakona zelo kritična. »Zakon, ki omogoča zastrupitev bolnih in starejših, je del zdravstvene in pokojninske reforme, s katero želi vlada Roberta Goloba na račun smrti bolnikov zmanjšati stroške za zdravstvo in pokojnine.«

SŠK: Asistirani samomor ni zdravljenje

Tudi v Slovenski škofovski konferenci so ves čas, ko je bil zakon v parlamentarni obravnavi, opozarjali, da predlog zakon spreminja temeljno poslanstvo zdravstvenih delavcev »in jih sili v delovanje, ki nasprotuje njihovemu etičnemu kodeksu. Zdravniška stroka je že večkrat izrazila jasno nasprotovanje predlogu zakona. Asistirani samomor ni zdravljenje. Zdravniki, katerih poslanstvo je ohranjati življenje in lajšati trpljenje, bi bili po zakonu prisiljeni sodelovati pri smrti bolnika – kar je v nasprotju z njihovimi etičnimi načeli, zapisanimi v Kodeksu zdravniške etike«.

Preberite še:

Škofje ponovili: Cerkev odločno zavrača zakon o asistiranem samomoru

Napoved zahtevka pri zdravniku

Po predlogu sprejetega zakona bo pravico do prostovoljnega končanja življenja mogoče izkoristiti, če zdravljenje ne daje utemeljenega pričakovanja, da bo bolnik ozdravel ali da se mu bo stanje izboljšalo. Pravice pa ne bo mogoče uveljavljati zaradi neznosnega trpljenja, ki je odraz duševne bolezni, spominja STA.

Bolnik bo po zakonu začel postopek za uveljavitev pravice z napovedjo zahtevka pri zdravniku. Če bo tudi po drugem pogovoru z zdravnikom vztrajal pri svoji odločitvi, bo podal vlogo, ki jo bo zdravnik skupaj s svojim mnenjem o izpolnjevanju bolnikovih pogojev posredoval komisiji za pomoč pri prostovoljnem končanju življenja.

Bolnik bo izbral enega od možnih načinov za vnos učinkovine za prostovoljno končanje življenja. Vnos v telo bo izvedel samostojno. Po zakonu se za vzrok smrti v zdravniškem potrdilu ne upošteva pomoč pri prostovoljnem končanju življenja, ampak se kot neposredni vzrok smrti šteje huda neozdravljiva bolezen ali druga huda trajna okvara zdravja.

Zavrnitev dopolnila NSi

Poslanci dopolnila NSi, po katerem bi se za potrebe zdravniškega potrdila o smrti in poročila o vzroku smrti kot neposredni in osnovni vzrok smrti navedla samousmrtitev s pomočjo na podlagi zakona, niso sprejeli. V NSi so opozorili, da bo v primeru nespremenjenega besedila v evidencah in poročilih o javnem zdravju in obravnavi posameznih bolezni in okvar zdravja prihajalo do izkrivljenih statistik o umrljivosti. Neustrezno bodo namreč prikazovala uspešnost zdravljenja teh bolezni in okvar zdravja.

Poslanka SDS Alenka Jeraj spomnila na Hipokratovo prisego

Tudi za poslance SDS omenjeni zakon ni sprejemljiv. Njihova poslanka Alenka Jeraj je ob tem spomnila na temeljna načela zdravniškega poklica. »Kaj vse danes ne spada v obvezno zdravstveno zavarovanje, prostovoljno končanje življenja pa naj bi? O tem govori Hipokratova prisega, po kateri zdravnik priseže, da ne bo nikoli in nikdar skrajšal človeškega življenja. To smo v Sloveniji vnesli tudi v kodeks zdravniške etike, ki v svojem 29. členu navaja, da zdravnik zavrača evtanazijo in pomoč pri samomoru in da bo absolutno spoštoval človeško življenje.«

Odziv Svobode

Tereza Novak, poslanka Svobode, ki je kot največja vladna stranka praktično soglasno podprla zakon, je kot predstavnica predlagateljev v izjavi za medije dejala, da so podoben predlog najprej pripravili v društvu Srebrna nit. V skupini poslank in poslancev iz koalicije pa so po lanskem posvetovalnem referendumu pregledali vse komentarje in pomisleke iz strokovne in laične javnosti ter besedilo spremenili, tako da evtanazije ni več v njem.