Zbiranje na Streliški ulici, kjer so komunisti 26. maja 1942 umorili dr. Lamberta Ehrlicha. FOTO: Ivo Žajdela

Začela se je z zbiranjem na Streliški ulici pred nekdanjo Ljudsko kuhinjo. Od tam smo šli na dvorišče bližnje Teološke fakultete, kjer je bila ob kipu dr. Lamberta Ehrlicha spominska slovesnost. Udeležili so se je tudi škof Andrej Saje, predsednik SDS Janez Janša in poslanec Zvone Černač.

Spominska slovesnost ob Ehrlichovem kipu na Teološki fakulteti, med petjem himne. FOTO: Ivo Žajdela

Totalitarna oblast je sistematično črtila in blatila Ehrlichovo dobro ime

Nekaj besed je o profesorju Ehrlichu povedal predstavnik fakultete dr. Roman Globokar. Slavnostna govornica dr. Helena Jaklitsch, podpredsednica Nove Slovenske zaveze, je dejala, da bi moral biti mož, ki ga je medvojna revolucionarna sila razglasila za narodnega izdajalca ter si s tem podelila licenco za njegov umor, če bi se uresničila želja njegovih tožnikov in sodnikov obenem, še danes osovražen in kriv za vse zločine, ki jih je revolucionarna stran naredila. Vsaj tako usodo mu je namenila totalitarna oblast.

»Po vojni je sistematično črtila in blatila njegovo dobro ime, z oskrunitvijo njegovega groba je šla celo v predcivilizacijsko skrajnost. Toda še hujšo krivico je temu velikemu Slovencu delalo slovensko povojno režimsko zgodovinopisje, ki kot sveti in nedotakljivi gral še danes duši novejša zgodovinska spoznanja in odkritja.«

Nekaj besed je o profesorju Ehrlichu povedal predstavnik fakultete dr. Roman Globokar. FOTO: Ivo Žajdela

Danes stojimo tu – s pokončno dvignjeno glavo

Opozorila je, da je potvarjati zgodovino huda reč. »Zgodovinarji bi morali biti zavezani resnici, k spoštovanju temeljne zgodovinske premise – vzroku sledi posledica in ne obratno, ter stalnemu raziskovanju že spoznanega, da bi popravili, kar je tam zmotno.

Toda danes stojimo tu, ne le v pietetni zbranosti ob misli na njegovo smrt, ampak s pokončno dvignjeno glavo, navdihujoč se ob življenju in delu velikega domoljuba, predanega pa tudi premočrtnega vzgojitelja mladih, socialno občutljivega človeka, globoko duhovnega in zvestega duhovnika, preroka slovenskega naroda.

Kljub vsem poskusom očrnitve, ki se vlečejo že osem desetletij in jih najdemo zasidrane tudi v šolskih učbenikih, se nam lik dr. Lamberta Ehrlicha skozi časovno distanco ter sito resnice vedno bolj jasno izrisuje kot eden najimenitnejših oseb in najbolj prepričljivih strateških državniških osebnosti našega naroda v 20. stoletju.« Veliko zaslugo za odstiranje njegovega izjemnega življenja in dela je pripisala prof. dr. Janezu Juhantu, ki mu je ob spomeniku temu velikemu človeku izrekla posebno zahvalo.

Roman Globokar, Janez Juhant, Helena Jaklitsch, škof Andrej Saje, Janez Janša in Zvone Černač ob Ehrlichovem kipu. FOTO: Ivo Žajdela

Ehrlichova opozorila so bila na mestu, njegov strah pa upravičen

Govornica je spomnila, da je dr. Lambert Ehrlich aprila 1942 napisal in italijanskim okupacijskim oblastem izročil spomenico, v njej pa jasno obsodil njihova nasilna ravnanja nad slovenskim prebivalstvom, kar je bilo izjemno pogumno dejanje, s katerim je tvegal zaporno kazen ali celo smrtno obsodbo.

»In vendar so prav to spomenico komunisti zlorabili za obračun z njim, ker je v njej opozoril tudi na nedopustna ravnanja partizanov do lastnega naroda; na nevarnost komunizma za slovenski narod in vero je opozarjal že vrsto let prej.

Da so bila njegova opozorila na mestu, njegov strah pa upravičen, dokazuje stanje duha v slovenskem narodu, v naši državi danes, po desetletjih miselne prevzgoje in vztrajnem prevračanju temeljnih narodnih in krščanskih vrednot.

Janez Juhant in škof Andrej Saje ob Ehrlichovem kipu. FOTO: Ivo Žajdela

Priča smo ponovnemu vsiljevanju kulturnega boja

Opozorila je, da smo v zadnjih mesecih priča ponovnemu vsiljevanju kulturnega boja, za katerega smo mislili, da so se mu iztekle njegove ure. »Vlada se je odločila, v posmeh vseh žrtev preteklega totalitarnega sistema, pa tudi tistih, ki so dali življenje za samostojno Slovenijo, da z državnimi častmi pokoplje nekdanjega vodjo Udbe, da v protokolarni objekt države vrne kip diktatorja, da ukine muzej slovenske osamosvojitve, ob tem pa tudi molče pritrjuje samovolji župana glavnega mesta, ki ne pusti pokopa žrtev komunističnega nasilja na osrednjem slovenskem pokopališču.«

V stolnici je spominsko mašo daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. FOTO: Ivo Žajdela

Pozornost državljanov preusmerjajo od svoje duhovne praznine na polje ideologije

»Ob teh dejanjih, namesto da bi zmogla kritično samorefleksijo, /vlada/ obtožujoče kaže s prstom na tiste, ki taka dejanja obsojajo in menijo, da jim ni mesta v demokratični in pravni državi, in vzklika 'glejte jih, netilce sovraštva in povzročitelje razklanosti naroda'. Toda zanje je netilec sovraštva vsak, ki jim ne pritrjuje, ki ne govori enako kot oni, ki ne dela enako kot oni.

Res, zopet nam vsiljujejo kulturni boj, da bi sprožili njim tako potrebno reakcijo, ki bi jo krivili za svoje neuspehe na področju zdravstva, gospodarstva, skrbi za mlade in starostnike, za splošno blaginjo; da bi pozornost državljanov preusmerili od njihove duhovne praznine na polje ideologije, ki jim je tako domača,« se je zgražala dr. Helena Jaklitsch.

Govor dr. Helene Jaklitsch je v priponki.

Ehrlich Lambert, spominska slovesnost, TF, govor Helena Jaklitsch, 26. 5. 2023.doc

Pridigo je imel dr. Janez Juhant. FOTO: Ivo Žajdela

Skupna povezovalna vez in temelj za slovenske kristjane in Slovence sploh

V stolnici je sledila maša, ki jo je daroval ljubljanski nadškof in metropolit Stanislav Zore. V pridigi je dr. Janez Juhant povzel misli, ki jih je ob petindvajseti obletnici umora profesorja Ehrlicha izrekel 28. maja 1967 prof. Milan Komar v Buenos Airesu in jih objavil v Slovenski državi septembra istega leta.

Ugledni filozof je bil prepričan, da bi moral biti spomin na Ehrlicha ne kamen spotike, pač pa skupna povezovalna vez in temelj za slovenske kristjane in Slovence sploh.

Komar je opozarjal, da lahko človek živi polno, res človeka vredno življenje samo iz izročil. Ne iz kakšnega ponavljavskega, rutinskega tradicionalizma, ampak iz živih dejavnih izročil. Kar smo dobili od prejšnjih rodov, to obogateno izročamo 'bodočim rodovom, življenje je v bistvu povezanost.« Zato,« je nadaljeval, »je treba živeti iz dediščin rodov, ki se izraža v navadah, držah, izročilih. Brez teh predtehnoloških lastnosti ni prave tehnološke civilizacije.«

Pridiga dr. Janeza Juhanta je v priponki.

Ehrlich Lambert, spominska slovesnost, stolnica, pridiga Janez Juhant, 26. 5. 2023.doc