Po tem krutem brezobzirnem umoru dr. Lamberta Ehrlicha, enega najuglednejših Slovencev, ni bilo nič več tako, kot je bilo do takrat. Posledice nosimo še danes, več kot 80 let po zločinu.

Dr. Lambert Ehrlich, peti z desne v prvi vrsti, sedmi je dr. Ciril Žebot, ki se je po naključju izognil komunističnemu umoru 26. maja 1942. VIR: arhiv I. Ž.

Od takrat do danes je vse drugače, še posebej na področju slovenstva

Kakšne posledice? Ta umor, ki je bil sicer »samo« eden od na tisoče zločinov komunistov med okupacijo Slovenije in komunistično revolucijo (bojem za oblast, oboroženim terorističnim pohodom na oblast), je v temelju spremenil Slovenijo, slovensko politično in narodno bit, slovenstvo. Od takrat do danes je vse drugače, še posebej na področju slovenstva.

Do druge svetovne vojne oziroma sovražne okupacije Slovenije so bili komunisti ilegalna politična organizacija, že dolgo, dvajset let, so bili izven zakona, ker so bili teroristi, sestavni del njihove politike je bilo nasilje, nasilni boj za oblast.

Umorjeni dr. Lambert Ehrlich 26. maja 1942 pred Ljudsko kuhinjo na Streliški ulici v Ljubljani. VIR: arhiv I. Ž.

Ko je bil slovenski narod politično obglavljen

14. decembra 1940 je umrl dr. Anton Korošec, ki je bil do takrat več kot dvajset let osrednji slovenski politik, torej zelo dolgo. Nasledil ga je dr. Franc Kulovec. Toda njega je na dan začetka okupacije Jugoslavije, ko so Nemci 6. aprila 1941 bombardirali Beograd, ubila ena od njihovih bomb. Tako sta v izjemno občutljivem trenutku, pred začetkom okupacije, ko so kar trije okupatorji, Nemci, Italijani in Madžari, okupirali Slovenijo, umrla dva vodilna slovenska politika.

Nekak naslednik umrlih Korošca in Kulovca je bil Miha Krek. V politiki so se odločili, da se bo Krek skupaj z jugoslovansko vlado na začetku okupacije, aprila 1941, umaknil v tujino, saj bi Nemci vso to politično elito aretirali in poslali v internacijo, jo s tem nevtralizirali, torej bi bila Jugoslavija (in z njo Slovenija) politično še bolj obglavljena.

V Sloveniji so tako ostali politiki »druge lige«, Marko Natlačen, dr. Lambert Ehrlich in škof dr. Gregorij Rožman (zadnja dva seveda nista bila politika, ampak ugledni osebnosti) in drugi. Eni so poskušali voditi narod, čeprav je imel okupator vso oblast trdno v svojih rokah, drugi so se umaknili v ilegalo.

Pogrebni sprevod umorjenih dr. Lamberta Ehrlicha in Viktorja Rojica mimo Rotovža proti Stolnici. VIR: arhiv I. Ž.

Pod krinko osvobodilnega boja so začeli izvajati morilsko politiko proti Slovencem

Te razmere – ko je bil slovenski narod politično obglavljen – so izkoristili komunisti, ki so pod krinko osvobodilnega boja začeli izvajati morilsko politiko proti Slovencem, tako proti eliti kot proti prebivalstvu nasploh.

Z umori, ki jih pravosodno ni nihče preganjal, so ubijali in s tem odstranjevali vodilni politični kader, z množičnim ubijanjem civilistov pa so med ljudi sejali smrtni strah. Slovenci so se tako že nekaj mesecev po okupaciji dežele znašli na smrt ogroženi od dveh zločinskih sil, okupatorja in komunistov. Ti so morilski pohod zakrivali pod propagandno terminologijo.

Zločinsko politiko so vodili pod krinko Osvobodilne fronte, ki so jo sami organizirali in prikazovali kot nekakšno pluralistično organizacijo. S to propagando in mitologijo operirajo še več kot 80 let pozneje, ko v govorih na državnih proslavah govorijo neresnice o Osvobodilni fronti.

Spominska plošča dr. Lambertu Ehrlichu na cerkvi na Svetih Višarjah, nad rojstno vasjo Žabnice. FOTO: Ivo Žajdela

Osvobodilna fronta je bila le maska, pod katero so delovali komunisti

Na nedavni državni proslavi ob dnevu upora je slavnostna govornica, predsednica državnega zbora Urška Klakočar Zupančič, govorila o Osvobodilni fronti kot koaliciji med komunistično partijo in predstavniki Sokolov, »kulturnih delavcev« in krščanskih socialistov. To je čisti mit, laž, saj ni šlo za nikakršne predstavnike, ampak le simpatizerje komunistov in njihove ideologije.

Osvobodilno fronto so komunisti ustanovili z nekaj simpatizerji, takrat formalno še nekomunisti, ki so prej formalno sicer bili pripadniki drugih organizacij. Toda zdaj so bili le simpatizerji in že tudi sodelavci komunistov, nikakor pa ne predstavniki (delegati) drugih političnih in civilnih organizacij. Osvobodilna fronta je bila le maska, pod katero so delovali komunisti. Vse ostalo o njej je mitologija, to je laž.

Ehrlichovo ime na spominskih ploščah na Žalah med več kot tisoč Ljubljančani, ki so jih umorili komunisti. FOTO: Ivo Žajdela

Leta 1942 so komunisti Slovence ubijali sistematično in množično

Komunisti (Osvobodilna fronta, partizani) so začeli Slovence ubijati že poleti 1941. Leta 1942 so jih ubijali sistematično in množično, številke ubitih so šle v stotine.

Pred tem nasiljem so se ljudje morali braniti. Toda kako, ko je bila na eni strani okupatorska oblast, ki je hotela imeti vse pod nadzorom, na drugi pa morija komunističnih paravojsk, partizanov in Vosa?

Alternative ni bilo, bila je le ena možnost: pred komunistično morijo so se morali zaščititi z oboroženo samozaščito, leta 1942 z vaškimi stražami, ko so jeseni 1943 te uničili partizani, tudi z odločilno pomočjo italijanskih topov in vojakov (Grčarice, Turjak), pa od jeseni 1943 z domobranci. Obe imeni sta povsem jasni.

Po vojni so komunisti izkopali Ehrlichove kosti iz groba na Žalah in jih uničili, 45 let je bil tam neoznačeni grob, posnetek je iz leta 1990. FOTO: Ivo Žajdela

Leta 1942 so komunisti umorili na stotine Slovencev

Maja 1942 so komunisti umorili dr. Lamberta Ehrlicha, oktobra 1942 pa še Marka Natlačena, pred vojno bana Dravske banovine, to je predsednika Slovenije. Umorili so tudi mnoge druge znane osebnosti in na stotine drugih civilistov (o tem sem obširno in nadvse konkretno pisal v številnih objavljenih prispevkih, vsi so javno dostopni v Bazi člankov: www2.scnr.si).

Zaradi te morije so morali vsi ostali politiki v globoko ilegalo, če so hoteli preživeti. Javno je lahko obstajala le oborožena obrambna vojska, imenovali so jih vaške straže. Te javno nikakor niso mogle obstajati brez vednosti oz. formalnega dovoljenja okupatorja.

15. novembra 1997 je Nova Slovenska zaveza »prazni« Ehrlichov grob na Žalah opremila z lepim nagrobnikom. Govor Martina Krannerja iz Gorice, Ehrlichovega sovaščana iz Žabnic pod Svetimi Višarjami. FOTO: Ivo Žajdela

Daleč najpomembnejši akter dogajanja je bilo komunistično nasilje

Absurdno je torej govorjenje, da je pri tem šlo za kolaboracijo, za prostovoljno sodelovanje z okupatorjem torej. Pri diskreditaciji s kolaboracijo gre za klevetanje tistih, ki so jih v pogojih okupacije napadali, klevetali in uničevali komunisti (partizani).

O kolaboraciji bi lahko govorili le, če bi v Sloveniji imeli okupatorja, upor proti njemu, nikakršnega notranjega nasilja ene politične strani proti drugi, ter ob tem politike, ki bi idejno ali iz osebnih koristi sodelovali z okupatorjem. Vsi pa vemo, da je bil v letih 1941–1945 daleč najpomembnejši akter dogajanja komunistično nasilje.

Od leta 1997 na Ehrlichovem »praznem« grobu stoji lep nagrobnik. FOTO: Ivo Žajdela

Okupacijo so zlorabili za množično ubijanje Slovencev

Ker postkomunisti (levičarji) nenehno uporabljajo očitke o kolaboraciji in narodnem izdajstvu, je ob tem kristalno jasno, da so kvečjemu to le oni sami, saj so oni od začetka, od poletja 1941 do konca vojne, zlorabili okupacijo za množično ubijanje Slovencev.

Ubili so, tudi z mnogimi najhujšimi oblikami umora, več kot 4.000 civilistov Slovencev (o tem sem obširno pisal v stotinah prispevkov). Po vojni so umorili 15.000 ujetnikov (Slovencev). Potem so 45 let vladali z udbovsko diktaturo, ki so jo uzurpirali s pomočjo največje morije oziroma zločinov v slovenski zgodovini.

Napis na Ehrlichovem grobu. FOTO: Ivo Žajdela

V slovenskih mestih stojijo spomeniki strahotnim zločincem

Po demokratizaciji Slovenije leta 1990 so postkomunisti uspeli ohraniti praktično vso kadrovsko strukturo in moč v sodstvu, šolstvu, medijih, kulturi, gospodarstvu, obdržali so večinsko moč v politiki. Ohranili so spomeniško »krajino« s tisočimi spomeniki in drugimi obeležji, s katerimi so v 45 letih prekrili Slovenijo. V slovenskih mestih stojijo spomeniki strahotnim zločincem. Na Primorskem negujejo najmanj pet ogromnih napisov Tito, poimenovanih po genocidnem diktatorju Josipu Brozu Titu, ki se je po strašni medvojni in povojni moriji več sto tisoč ubitih ljudi nato do smrti kopal v neizmernem luksuzu.

Kip dr. Lamberta Ehrlicha ob spominskih ploščah na ljubljanskih Žalah. FOTO: Ivo Žajdela

Dejanja, s katerimi se Golobova vlada legitimira kot zagovornik komunističnih zločinov

Leta 2022 je Janševa vlada razglasila 17. maj za dan spomina na žrtve komunizma.

Eno leto pozneje, 16. maja 2023, je Golobova vlada ta dan ukinila. S tem je naredila simbolno dejanje, enega od mnogih do zdaj, s katerimi zanika zločine komunistov in s tem sebe legitimira kot zagovornike komunističnih zločinov.