Prvo berilo: Vsi so napolnjeni s Svetim Duhom začeli govoriti, Apd 2,1–11;
Ps 104;
drugo berilo: V enem Duhu smo bili vsi krščeni v eno telo, 1 Kor 12,3b–7.12–13

Iz svetega evangelija po Janezu (Jn 20,19–23)

Pod noč tistega dne, prvega v tednu, ko so bila tam, kjer so se učenci zadrževali, vrata iz strahu pred Judi zaklenjena, je prišel Jezus, stopil mednje in jim rekel: »Mir vam bodi!« In ko je to rekel, jim je pokazal roke in stran. Učenci so se razveselili, ko so videli Gospoda. Tedaj jim je Jezus spet rekel: »Mir vam bodi! Kakor je Oče mene poslal, tudi jaz vas pošiljam.« In ko je to izrekel, je dihnil vanje in jim dejal: »Prejmite Svetega Duha! Katerim grehe odpustite, so jim odpuščeni; katerim jih zadržite, so jim zadržani.«

Video razlaga za otroke

Dih, ki zaneti ogenj

Piše: Jure Sojč

Binkošti na večer velike noči??? Janez, si ga pihnil mimo? Kaj ti niso povedali, da so binkošti 50 dni po veliki noči? Verjetno bi Janez »padel« na marsikaterem birmanskem izpitu ali celo pri kakšnem profesorju Nove zaveze. Ko sem kot osnovnošolec bral Sveto pismo, tega Janezovega »spodrsljaja« nisem opazil. Kasneje, ko sem nekako spoznal to razliko, sem si jo razlagal kot ponesrečeno »švinglanje«. Potem pa pride trenutek, ko človek začne slutiti, da tu ne gre za napako, ampak za poudarke.

Binkošti so rojstni dan Cerkve. Kako potem uskladiti naslednje: evangelist Janez piše, da je Jezus že na veliko noč dihnil Svetega Duha, medtem ko Luka pravi, da se je to zgodilo šele čez petdeset dni? Odgovor je preprost in hkrati zelo lep. Evangelij po Janezu in Apostolska dela ne govorita o dveh različnih dogodkih, ampak o isti skrivnosti z dveh strani. Janez pokaže, kaj Sveti Duh naredi v človeku: Jezus pride med učence, jim podari mir in dihne vanje življenje. To je tiho, skrito, notranje. Luka pa pokaže, kaj Sveti Duh naredi iz človeka: pride kot veter in ogenj, apostoli stopijo ven in začnejo oznanjati. To je javno, vidno, misijonsko. Janezove binkošti so začetek v srcu, Lukove pa začetek v svetu.

Razlago evangeljskih odlomkov pripravlja duhovnik mariborske nadškofije Jure Sojč. FOTO: osebni arhiv

Novo stvarjenje

Tukaj se skriva ključ za razumevanje našega življenja. Jezus pri evangelistu Janezu ne začne z ognjem, ampak z dihom. Dihne in reče: »Prejmite Svetega Duha.« Ta dih nas spomni na začetek stvarjenja, ko Bog vdihne življenje človeku. To pomeni, da vstajenje ni samo zmaga nad smrtjo, ampak novo stvarjenje. Učenci niso le potolaženi, ampak na novo ustvarjeni. To je pomembno. Preden lahko človek govori, mora najprej dihati. Preden gre lahko v svet, mora najprej prejeti življenje. Brez tega notranjega daru bi tudi binkoštni ogenj ostal le zunanji spektakel.

Kjer človek začne dihati z Božjim dihom, tam se zgodi nekaj preprostega in hkrati čudežnega.

Zato binkošti niso le dogodek in praznik iz preteklosti. So dogodek, ki se ponavlja. Najprej Bog dihne v človeka tiho, neopazno, v globini srca. Nato pa ga pošlje v svet, med ljudi, v konkretno življenje. Vprašanje za nas danes ni, ali razumemo razliko med Janezom in Lukom. Vprašanje je: ali dovolimo, da Bog diha v nas? Ali še vedno živimo s svojim dihom utrujeni, zaprti in brez poguma? Ali živimo to novo življenje?

Kajti kjer človek začne dihati z Božjim dihom, tam se zgodi nekaj preprostega in hkrati čudežnega: začne živeti drugače. Šele takrat lahko tudi svet okoli njega začne goreti. V pesmi slednici na ta praznik slišimo: »upogni, kar upira se, vse ogrej, kar mrzlo je …« Sveti Duh zagreje, da oznanjevalec zapleše v svet.