Le eno leto po predstavitvi svoje knjige Dobro jutro, starost je neutrudni tržaški javni oziroma družbenopolitični delavec na Tržaškem, odvetnik in nedavni nagrajenec Odvetniške zbornice Slovenije Drago Štoka izdal novo knjigo. S trinajsto samostojno knjigo V osrčju civilne družbe je zapolnil vrzel v svoji spominski prozi. O delu v tržaških kulturnih in političnih krogih je v prejšnjih dokumentarnih in leposlovnih delih že pisal, zlasti o politiki, saj je bil več desetletij na vodilnih mestih samostojne politične stranke Slovencev v Italiji – Slovenske skupnosti, ki jo je med drugim 20 let zastopal v deželnem svetu Furlanije – Julijske krajine.

Tokrat se je posvetil Glasbeni matici in Svetu slovenskih organizacij

Tudi o svoji življenjski in družinski poti, premagovanju težavnih obdobij, vzornikih in prijateljih, naravi je že marsikaj napisal. Tokrat se je posvetil spominom, podatkom in razmišljanjem o delu, ki ga je opravil v »civilni družbi«. Gre za oznako, ki se je uveljavila med Slovenci v Italiji za področje, ki ni strankarsko-politično, temveč društveno, prostovoljsko, za delo v »nevladnih organizacijah«. Knjiga je torej posvečena času, ko je bil avtor predsednik Glasbene matice v Trstu (1996–2002) in Sveta slovenskih organizacij (2005–2015), ki ima kot ena izmed dveh krovnih organizacij Slovencev v Italiji po letu 1990 vse večjo družbeno vlogo.

Štoki in sodelavcem je uspelo sanirati brezupno finančno situacijo ...

Kot so napisali v Primorskem dnevniku, se knjiga bere kot dnevnik: najprej burna dogajanja v Glasbeni matici (Štoka je bil njen predsednik), nato predsedovanje Svetu slovenskih organizacij in nazadnje vzpon ter padec Slovenske manjšinske koordinacije (Slomak). Za Štoko je to še danes boleča točka, ki je skrhala njegove prej kolikor toliko dobre odnose z dolgoletnim predsednikom Slovenske kulturno-gospodarske zveze Rudijem Pavšičem.

Pisec knjige si ni nikoli predstavljal, da bo kdaj postal predsednik Glasbene matice, z zahtevno preizkušnjo pa je zelo zadovoljen. Na čelu glasbene ustanove je nasledil Adrijana Semna, čigar odstop je bil tesno povezan s krahom Tržaške kreditne banke (Semen je bil eden njenih vodilnih funkcionarjev) in propadom t. i. družbenega manjšinskega gospodarstva. Štoki in sodelavcem je na koncu uspelo sanirati skoraj brezupno finančno situacijo ustanove.

Štoka podpira sodelovanje med krovnima manjšinskima zvezama, »ki pa mora temeljiti na enakopravnih odnosih in ne na vsiljenih rešitvah.« Skupne manjšinske ustanove se mu zdijo velika pridobitev, več od tega pa se v današnjih razmerah po avtorjevi oceni ne da doseči.

Zavrnil je vsiljeno združitev obeh krovnih organizacij

Štoka je Svetu slovenskih organizacij predsedoval med letoma 2005 in 2015, v tem desetletju je moral prebroditi marsikatero burno situacijo. Na predstavitvi knjige je omenil, kako jim je slovenska vlada odrekla znatni delež prispevka in tako rekoč ogrozila preživetje ustanove. Julijan Čavdek (predsednik Glasbene matice), ki je bil v tistem času kot tajnik SSO tesen sodelavec Draga Štoke, dodal povedal, kar je že napisal v spremni besedi v knjigi: da do avtorja čuti veliko hvaležnost, saj je zdržal v vlogi, ki zahteva veliko časa in garanja, večkrat pa tudi sprejemanje nepriljubljenih odločitev. Štoka je plačal krivično visoko ceno za to, da je zavrnil vsiljeno združitev obeh krovnih organizacij, kar pa je po Čavdkovem mnenju eden največjih dosežkov njegovega predsedovanja.

Draga Štoko so imeli radi ne le Tržačani, ampak tudi Goričani in Benečani

Igor Švab (predsednik Glasbene matice) je prav tako izrazil hvaležnost svojemu predhodniku za krmilom Glasbene matice. To organizacijo je Drago Štoka vodil za krajše obdobje, vendar mu je uspelo sanirati nezanemarljive dolgove, ki so jo pestili v tistem obdobju, zato ni mogoče zanikati njegove zasluge za dejstvo, da tržaška glasbena šola danes deluje zelo dobro. Gojenci so zadovoljni s ponudbo in tudi zelo uspešni. Švab ni skrival, da še vedno ostajajo odprta vprašanja, ki bi jih bilo treba rešiti, zlasti problem sedeža Glasbene matice in pa njenega priznanja s strani države.

Sedanji predsednik SSO-ja Walter Bandelj je povedal, da je v Dragu Štoki vedno videl zgled, in da ga ima za svojega največjega mentorja poleg Mirka Špacapana. Poudaril je tudi, da so Draga Štoko vedno imeli radi ne le Tržačani, ampak tudi Goričani in Benečani, saj se je vselej zavzemal za povezovanje in so mu bili pri srcu interesi celotne skupnosti.

Mladika, Drago Štoka, V osrčju civilne družbe – kazalo