Foto: Reuters


Adam Castillejo, 40-letni v Veliki Britaniji živeči Venezuelec, do nedavnega znan le kot »londonski bolnik«, je drugi uspešen primer ozdravljenega bolnika od virusa hiv. Njegova zgodba je prišla v javnost pred natanko letom dni, ko je bi že 18 mesecev v remisiji, a je bilo tedaj še prezgodaj trditi, da je ozdravljen. Dvanajst mesecev pozneje se je pacient tudi javno identificiral.

Vendar pa bolnik ni bil ozdravljen s pomočjo protivirusnih zdravil, temveč po presaditvi krvotvornih matičnih celic, ker ima eno od oblik raka limfatičnega sistema. Darovalec matičnih celic je zaradi izjemno redke genske mutacije imun na nekatere oblike virusa hiv, kar je bilo koristno tudi za prejemnika matičnih celic, ki je zdravila proti širjenju virusa opustil 16 mesecev po presaditvi, več kot 30 mesecev po posegu pa pri njem niso več zaznali virusa.

Prvi je bil »berlinski bolnik«

Prvi primer tovrstne metode zdravljenja je bil uspešen med letoma 2007 in 2011 v Berlinu. Američan Timothy Brown, znan tudi kot »berlinski bolnik«, namreč tri leta in pol po tvegani presaditvi kostnega mozga zaradi levkemije ni bil več okužen z virusom hiv, tudi njegov darovalec pa je bil zaradi genske mutacije imun na določene oblike virusa hiv.

»Ugotovitve kažejo, da je uspeh presaditve matičnih celic kot zdravila proti virusu hiv, o katerem so prvič poročali pred devetimi leti pri berlinskem bolniku, možno ponoviti,« je poudaril vodilni raziskovalec, prof. Ravindra Kumar Gupta z univerze v Cambridgeu. A dodaja, da tovrstno visokotvegano zdravljenje ni ustrezno za milijone ljudi po svetu, ki živijo z virusom hiv, daje pa upanje, da bodo v prihodnosti našli zdravilo z uporabo genske terapije.

Vendar pa je nemogoče z gotovostjo trditi, da se pri Castilleju – enako kot pri Brownu – bolezen ne bo več vrnila, še vedno imata namreč v sebi ostanke virusa. »Uspešen primer londonskega bolnika nam potrjuje, da prejšnji primer berlinskega bolnika ni bil anomalija ali napaka,« še dodaja klinični mikrobiolog Gupta.