Raziskava je potekala med 25. septembrom in 3. oktobrom 2024 v vseh državah članicah Evropske unije. Sodelovalo je 25.863 mladih med 16. in 30. letom, rezultati pa so bili uteženi v skladu z deležem te starostne skupine v posamezni državi članici.

Skrbita jih okoljevarstvo in rast cen

40 % mladih je kot svoje največje skrbi izpostavilo naraščajoče cene in življenjske stroške. Ena tretjina sodelujočih meni, da bi Evropska unija v naslednjih petih letih pozornost morala usmeriti v okoljevarstvo in reševanje podnebnih sprememb, 31 % pa verjame, da bi prioriteti morali biti izboljševanje ekonomske situacije in ustvarjanje delovnih mest. 

Poslušati mlade Evropejce in njihove skrbi je življenjskega pomena za politiko in Evropsko demokracijo. (Roberta Metsola)

Kot ostala pomembna področja so mladi izpostavili tudi socialno varstvo, blaginjo, dostopno zdravstvo, izobraževanje, stanovanjsko situacijo, varnost in obrambo Evropske unije. Obramba je še posebej pomembna mladim na Češkem, Poljskem in v Estoniji.

Mladim je potrebno prisluhniti

“Poslušati mlade Evropejce in njihove skrbi je življenjskega pomena za politiko in Evropsko demokracijo,” pravi Roberta Metsola, predsednica Evropskega parlamenta. “Mladi so danes zaskrbljeni zaradi rastočih cen, podnebnih sprememb, varnosti in možnosti za dobro zaposlitev. To so skrbi, ki jih moramo nasloviti v vsaki odločitvi, vsakem zakonu, ki ga sprejmemo.”

Socialna omrežja so prehitela televizijo

Socialna omrežja so glavni vir informacij za novice s političnega in socialnega področja za 42 % mladih med 16. in 30. letom, medtem ko je televizija drugi najpopularjenjši vir (39 %). Starejši del anketirancev (25 - 30 let) televizijo kot vir novic navaja pogosteje, raje kot mlajši pa uporabljajo tudi spletne novičarske platforme in poslušajo radio. Mlajši socialnim omrežjem, pa tudi prijateljem in družinskim članom kot viru informacij zaupajo bolj kot starejši. 

Socialna omrežja so glavni vir informacij za 42 % mladih med 16. in 30. letom.

“V času, ko mladi novice večinoma iščejo na družabnih omrežjih, so tako politika kot omrežja sama odgovorna, da se borijo proti naraščanju števila lažnih novic,” dodaja predsednica Metsola.

Najpomembnejši omrežji sta Instagram in TikTok

Najpomembnejše družabno omrežje, kjer mladi pridobivajo novice s političnega in socialnega področja, je Instagram (47 %), sledi mu TikTok (39 %). Raziskava je pokazala, da omrežje X uporablja le 21 % mladih.

Prepričani, da lažne novice znajo prepoznati

Velika večina (76 %) mladih verjame, da so bili v preteklosti že izpostavljeni dezinformacijam in lažnim novicam. V devetih državah je več kot pol vprašanih menilo, da so bili dezinformacijam izpostavljeni pogosto ali zelo pogosto, največ na Malti (59 %), Madžarskem (58 %), v Grčiji (57 %), Luksemburgu (55 %) in Belgiji (54 %). 

76 % mladih verjame, da so bili v preteklosti izpostavljeni dezinformacijam in lažnim novicam.

Delež tistih, ki verjamejo, da zavajanju na spletu še niso bili izpostavljeni, pa je največji v Romuniji (19 %) in Bolgariji (11 %). Med vprašanimi je 70 % mladih prepričanih, da bi dezinformacije znali prepoznati. Najbolj samozavestni so mladi iz Malte in Hrvaške, najmanj pa tisti iz Avstrije, Nemčije in tudi Slovenije.