Marijine sestre vstopajo v jubilejno dogajanje med dvema pomembnima obletnicama v zgodovini Družbe Marijinih sester. Leta 2028 bodo praznovale 150. obletnico ustanovitve Družbe. Zgodila se je na god Karmelske Matere Božje, 16. julija 1878, na Taboru v Ljubljani, v Zavetišču sv. Jožefa na Vidovdanski ul. 9, ko je ustanoviteljica mati Leopoldina Brandis, vizitatorica Avstro-ogrske province usmiljenih sester, dala prvim trem sestram redovno obleko, skrb zanje pa zaupala vodstvu Hčera krščanske ljubezni. Družba bolniških sester, kot so se takrat imenovale, je potem oseminštirideset let rasla pod okriljem Hčera krščanske ljubezni. 15. marca 1926 je stopila na samostojno pot in se preimenovala v Družbo Marijinih sester čudodelne svetinje, z lastnim vodstvom in po duhovnim vodstvom lazaristov. Hiša Vincentinum, na Vidovdanski ul. 5, je postala materna hiša Marijinih sester, s. M. Dolorosa Žakelj pa prva vrhovna predstojnica. Med tema dvema jubilejema bodo znotraj Družbe Marijinih sester potekale različne prireditve, osrednja pa je bila prav proslava 100-letnice samostojnosti.

S. M. Kristina Rihar, vrhovna predstojnica Družbe Marijinih sester, med pozdravnim nagovorom. Foto: Ivo Žajdela

Ko se je Družba Marijinih sester čudodelne svetinje podala na samostojno pot

S. M. Kristina Rihar, vrhovna predstojnica Družbe Marijinih sester, je v pozdravnem nagovoru dejala, da so se zbrali, da se Bogu zahvalijo za obilje milosti, ki jih je v teh stotih letih razlil na njih. Kaj jim pomeni 15. marec 1926? »Bil je trenutek, ko bi ustanova bolniških deklet, ki jo je skoraj 50 let prej v Ljubljani zasnovala m. Leopoldina Brandis, prav lahko ugasnila, po drugih deželah se je to tudi zgodilo, v Ljubljani pa se je po zaslugi lazarista Antona Zdešarja ter zaradi notranje moči in zvestobe takratnih bolniških sester ohranila in podala na samostojno pot kot Družba Marijinih sester čudodelne svetinje.

Pozdravila je sestre usmiljenke, še posebej iz Avstrije, iz Gradca, kjer je nekoč delovala ustanoviteljica mati Leopoldina Brandis, predstavnike drugih vej Vincencijanske družine in sodelavce sester iz Hrvaške. Kot je dejala so za to priložnost prišle iz vseh vetrov, v lepem številu iz Hrvaške pa tudi iz Ukrajine in Benina, da bi slavili Gospoda in se mu zahvalili za vse njegove dobrote.

Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Foto: Ivo Žajdela

Stoletnica Družbe Marijinih sester je sto let milosti in zvestobe

Nadškof Anton Stres je v nagovoru dejal, da je stoletnica Družbe Marijinih sester sto let milosti in zvestobe. »Ta obletnica je predvsem zahvala za vsa leta evangelija, ki se je uresničeval v tihem, vsakdanjem služenju bolnikom na njihovem domu. Ko danes gledamo na to pot, ne praznujemo le zgodovine neke ustanove, ampak prepoznavamo sled Božje dobrote, ki je po vašem poslanstvu obiskovala bolne, osamljene in preizkušane ljudi.

Od doma do doma prinašaje bližino, pomoč in mir

Včasih je največji dar navzočnost. Človek pride, sede ob drugega, ga posluša in z njim deli trenutek njegovega življenja. Prav to je skrivnost obiskovanja bolnikov, je poudaril nadškof. Takšno delo opravljajo Marijine sestre za številne bolnike. Od doma do doma prinašaje bližino, pomoč in mir. Kjer stopijo čez prag bolnikove hiše, se na nek način ponavlja Marijin obisk sorodnici Elizabeti. V takih trenutkih se razodeva velika vrednost njihovega poslanstva.

Nagovor upokojenega nadškofa Anton Stresa. Foto: Ivo Žajdela

Vaše poslanstvo je danes še bolj pomembno in preroško kot nekoč

Pridigar je dejal, da ob tem jubileju ne moremo prezreti, da gre za veliko znamenje časa. »Živimo v času nepredstavljivega tehničnega napredka. Ljudje smo med seboj povezani prek omrežij, telefonov, sporočil in naprav. Zdi se, da nikoli ni bilo toliko možnosti za stik. In vendar se dogaja nekaj zelo bolečega: človek postaja vedno bolj sam. Posebej starejši. Posebej bolni. Posebej tisti, ki ne morejo več iz hiše, ki živijo daleč od svojih otrok ali ki so ostali brez življenjskega sopotnika. Telefon ali računalnik pa sam po sebi še ne ustvarja bližine. Lahko olajša življenje, ne more pa nadomestiti človeške navzočnosti, dotika, pogleda, poslušanja in sočutja. Zato je vaše poslanstvo danes še bolj pomembno in preroško kot nekoč. Ko sestra stopi v dom osamljenega človeka, človek znova začuti, da ni pozabljen, da njegovo življenje še vedno ima vrednost in da ga Bog spremlja.

Stoletje vaše samostojne skupnosti je stoletje in še več evangelija v praksi. Ne evangelija velikih dogodkov, ampak evangelija tihe zvestobe: obiskov, molitev, drobnih dejanj ljubezni in spremljanja bolnikov v njihovih najtežjih trenutkih. To so zgodbe, ki jih svet pogosto ne vidi, vendar imajo v Božjih očeh veliko vrednost.

Somaševanje je vodil ljubljanski nadškof Stanislav Zore. Foto: Ivo Žajdela

Družbi Marijinih sester je nadškof Stres izrazil globoko hvaležnost

Ob tem jubileju je zato nadškof Stres izrazil globoko hvaležnost. »Hvaležnost Bogu, ki je poklical vašo skupnost. Hvaležnost ustanoviteljicam in vsem sestram, ki so skozi desetletja zvesto živele to poslanstvo. Hvaležnost tudi vsem bolnikom in družinam, ki so vas sprejeli v svoje domove in vam zaupali svoje življenje.«

Foto: Ivo Žajdela

Človek ne potrebuje samo uslug in storitev, ampak tudi srce, bližino in ljubezen

Toda jubilej ni samo pogled nazaj, ampak tudi pogled naprej. Svet bo tudi v prihodnosti potreboval ljudi, ki znajo obiskati, poslušati, sočustvovati in ostati ob človeku v njegovi stiski. Drugače ne bo človeški svet, ampak svet robotov. Človek namreč tudi v najbolj razviti družbi ostaja bitje, ki ne potrebuje samo uslug in storitev, ampak tudi srce, bližino in ljubezen, je poudaril nadškof.

Med mašo je pel pevski zbor sester iz Slovenije, Hrvaške in Benina. Foto: Ivo Žajdela

Blagoslovljene, ker ste tolikokrat postale znamenje Božje bližine

Nadškof Stres je dejal, naj nas spremlja podoba iz prebranega evangelija. Ko je Marija prišla k Elizabeti, JE ta vzkliknila: »Blagoslovljena si med ženami.« Dodal je: »Ta blagoslov bi lahko danes v nekem smislu izrekli tudi nad vašim poslanstvom. Blagoslovljene, ker ste tolikokrat postale znamenje Božje bližine.

Kjerkoli človek pride k bolniku z ljubeznijo, se vedno znova ponavlja evangelijska skrivnost: Bog obiskuje svoj narod. Naj Gospod blagoslovi vašo skupnost, vaše delo in vse ljudi, ki jih obiskujete, da bo tudi v prihodnje po vaših korakih hodil sam Kristus, ki prihaja k bolnemu, osamljenemu in trpečemu človeku.«

Po maši je bila akademija. Foto: Ivo Žajdela

Po maši je bila akademija

Po maši je bila akademija, med katero smo slišali misli ustanoviteljice Marijinih sester m. Leopoldina Brandis in kratko zgodovino Družbe. Obogatila jo je glasba zbora Hilaris, violončelista Danaja Marka Žiberta violončelo, pevskega nastopa sester iz Benina. Sledilo je druženje v obednici Študentskega doma Vincencij.

Bogdan Kolar, V službi najbolj preizkušanih, Marijine sestre, Slovenski čas, 1. 3. 2026

Slišali smo tudi misli ustanoviteljice Marijinih sester m. Leopoldina Brandis. Foto: Ivo Žajdela

1/9