Društvo Družinska pobuda, ki je stranke pred volitvami povprašala po stališčih glede družinske politike, ugotavlja, da so družinam najbolj naklonjene NSi, SLS in SDS. SMC, SD in DeSUS pa na vprašalnik tudi po ponovni prošnji niso odgovorile, navajajo v društvu.

Dobili so odgovore PS, SDS, SNS, NSi, DL, Združene levice, Verjamem, SLS in Liberalno gospodarske stranke.

Vse stranke se strinjajo, da imajo ukrepi družinske politike drugačen značaj kot ukrepi socialnega varstva, ugotavljajo v društvu. NSi, DL, Verjamem in Združena levica se zavzemajo za univerzalnost teh ukrepov in odpravo upoštevanja premoženja pri njihovi odmeri. SDS, SLS, SNS in Liberalno gospodarska stranka pa so za to, da se premoženje pri njihovi odmeri upošteva z višjim cenzusom.

Vse stranke se tudi strinjajo, da ima država v vsakem trenutku na voljo vse potrebne informacije za odmero družinskih prejemkov in subvencij. Tehnično je zato nepotrebno, da morajo starši za nadaljevanje prejemanja pravic vsako leto vlagati vloge na center za socialno delo. Po napovedih bodo zagotovile, da bo informacijski sistem poskrbel, da center ob izteku odločbe po službeni dolžnosti preveri upravičenost do nadaljevanja posameznih pravic.

Izjava Družinska pobude

Družinam najbolj naklonjene stranke slovenske pomladi (NSi, SLS in SDS), vodilne leve stranke do družin brezbrižne

Za starše je pri izbiri stranke, ki ji bomo zaupali svoj glas, poleg njenih stališč in odnosa do splošnih družbenih, političnih in gospodarskih tem pomemben tudi odnos strank do družin, njihovih težav in njihovih pravic. Pri tem enako kot pri drugih stvareh velja, da dosedanja dejanja povedo mnogo več kot le besede in obljube za prihodnost.

Da bi staršem vsaj nekoliko olajšali odločitev o izbiri stranke, ki ji bodo dali svoj glas, smo v Družinski pobudi pred volitvami v Državni zbor 2014 pripravili vprašalnik za stranke, v katerem smo jih povprašali po njihovih stališčih do različnih področij družinske politike.

Dobili smo odgovore devetih strank (PS, SDS, SNS, NSi, DL, Združena levica, Verjamem, SLS in Liberalno gospodarske stranke). Vodilne leve stranke, kot so Stranka Mira Cerarja, SD in DESUS so pokazale popolno brezbrižnost in na vprašalnik tudi po ponovni prošnji in podaljšanem roku niso odgovorile. Ker lahko stranke še bolj kot po izrečenih stališčih sodimo po njihovem dosedanjem delu, takšen odnos ob preteklih razmeroma slabih izkušnjah z DESUS in SD ter ob pomanjkanju konkretnih stališč in konkretnih rešitev v programu stranke Mira Cerarja niti ne preseneča.

Kratek povzetek

Na kratko lahko na podlagi odgovorov in preteklega ravnanja ugotovimo:

- Da so družinam najbolj naklonjene stranke Slovenske pomladi (NSi, SLS in SDS), saj imajo na večino vprašanj glede družinske politike odgovore, kakršne bi si želela večina staršev in družin, in so v preteklosti v praksi izkazale svojo naklonjenost do družin ter praviloma podpirale rešitve v podporo družinam (izjema je bil ZUJF).

- Da je problematika družin za vodilne leve stranke (Stranka Mira Cerarja, SD in DESUS) povsem nepomembna, o njej bodisi nimajo stališč, bodisi se o njih (morda iz previdnosti?!) ne želijo izrekati. To potrjuje tudi njihovo dosedanje ravnanje, saj gre za stranke (SD in DESUS), ki so imele glavno besedo pri pripravi zloglasne Svetlikove »nove socialne zakonodaje«, ki je družine (še posebej tiste z nižjimi dohodki) udarila bolj kot katerikoli drug zakon doslej.

- Da nove stranke, ki jih poznamo šele en mandat (DL in PS) ali na volitvah nastopajo prvič (Verjamem, Združena levica, …), na nekatera vprašanja odgovarjajo obetavno, pri drugih pa nekako v nasprotju s prejšnjimi odgovori, in tako kažejo neskladnost v svojih stališčih, nerazumevanje in nepoznavanje družinske politike ter položaja družin ter nezmožnost odgovarjanja na povsem jasna vprašanja, saj večkrat odgovor nima povezave z zastavljenim vprašanjem. To vsekakor ne vzbuja zaupanja.

- Da se skoraj vse stranke (razen Združene levice in Verjamem) strinjajo, da so družine družbena skupina, ki so se ji v trenutni krizi najbolj zmanjšala razpoložljiva sredstva, zato lahko upamo, da bodo to tudi upoštevale pri nadaljnjih ukrepih države.

- Da lahko pričakujemo poenostavitve nekaterih postopkov (samodejno podaljševanje odločb o družinskih prejemkih in subvencijah), zmanjšanje vpliva premoženja na odmero družinskih prejemkov in subvencij ter premik od stopničastih lestvic k zveznim (po zgledu davčnih) pri odmeri teh pravic.

- Da lahko ob desnosredinski vladi pričakujemo spodbude za zaposlovanje staršev (še posebej mater) z majhnimi otroki in spodbude za delo staršev s skrajšanim delovnim časom.

Tomaž Merše, predsednik Družinske pobude

Vir: STA / Družinska pobuda / M. M. Š.

Foto: arhiv Družine (T. S.)