Slavnostna govornica, ministrica za kulturo Ignacija Fridl Jarc, je v nagovoru spomnila na zgodovinski pomen reformacije in prvih slovenskih tiskanih knjig, Trubarjevega Katekizma in Abecednika. Ob tem je posebej izpostavila, da začetkov slovenske književnosti ni mogoče razumeti brez verskega in krščanskega izročila, iz katerega so izhajala prizadevanja prvih slovenskih piscev.

»Brižinski spomeniki, najstarejši zapis v slovenščini s konca 10. stoletja, vsebujejo krščanska verska besedila. Samostanski pisarji so v srednjem veku na Slovenskem zapustili dragoceno pisno kulturno dediščino, reformatorji pa so v drugi polovici 16. stoletja zaslužni za slovenski knjižni jezik in prvo slovensko tiskano knjigo. Še sredi 19. stoletja je katoliški škof Anton Martin Slomšek postavil temelje za razvoj slovenskega poklicnega založništva,« je izpostavila ministrica.

Pomurje in njegova bogata jezikovna dediščina

Ministrica je v nagovoru izpostavila tudi pomembno vlogo Pomurja pri razvoju slovenskega jezika in kulture. Spomnila je na protestantskega pastorja Števana Küzmiča, ki je s prevajanjem svetopisemskih besedil prispeval k uveljavitvi prekmurščine kot knjižnega jezika, ter duhovnika Jožefa Klekla, ki si je prizadeval, da so se prekmurski Slovenci združili z matičnim narodom.

Trubar je po njenih besedah verjel, da slovenščina zmore izraziti tudi najzahtevnejše verske in duhovne vsebine. S tem ni izrekel priznanja le jeziku, ampak tudi slovenskemu človeku, ki je zanj postal vreden najglobljih duhovnih premislekov in sporočil. »Trubar je pred stoletji prepoznal, da je naš jezik naš skupni dom, da Slovenci svoje zgodovine ne bomo izpisovali z epskimi osvajanji ozemelj, ampak z jezikovno samozavestjo in ponosom, na našem jeziku in slovenski knjigi je zgradil temelje naše poznejše narodne zavesti. Zato je naša skupna dolžnost, da jih z enakim ponosom čuvamo in utrjujemo, branimo in hranimo,« je izpostavila ministrica.

Umetniški poklon slovenski besedi

Umetniški program, ki ga je zasnovala scenaristka in režiserka Mateja Kokol, je z glasbo, plesom, gledališko besedo in videoprispevki povezal začetke slovenske tiskane besede s sodobnim časom. Trubarjevo misel so dopolnili odlomki poezije Antona Aškerca in Toneta Pavčka, glasbene in plesne točke ter videoprispevki o zgodovinski, jezikovni in duhovni razsežnosti besede. Svoj pogled so predstavili tudi mladi.

Med nastopajočimi so bili Anita Gregorec Sedlaček, Oskar Kranjc, Aleš Kranjec, Matej Zemljič, Teo Collori & Momento Cigano, Oktet Planika, Vlado Kreslin ter učenci in dijaki Glasbene šole Slavka Osterca Ljutomer in Gimnazije Franca Miklošiča Ljutomer.

Ob dnevu reformacije s poslanicama tudi predsednica republike in predsednik vlade

Ob dnevu reformacije sta s prazničnima poslanicama državljane nagovorila tudi predsednica Republike Slovenije Nataša Pirc Musar in predsednik vlade Janez Janša.

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici izpostavila pomembno vlogo slovenskih protestantov, ki so v 16. stoletju odločilno zaznamovali razvoj slovenskega knjižnega jezika. Posebej je spomnila na Jurija Dalmatina, čigar 480. obletnico rojstva bomo obeležili prihodnje leto. »Ob dnevu reformacije vam iskreno čestitam. Naj nas ta praznik navdihuje, da bomo svoj jezik, kulturo in skupno dediščino spoštovali, negovali in ohranjali tudi za prihodnje rodove,« je dejala predsednica republike Nataša Pirc Musar.

FOTO: Omrežje X

Predsednik vlade Janez Janša je v poslanici poudaril pomen reformacije za razvoj slovenskega jezika in narodne zavesti. Spomnil je na Primoža Trubarja in dosežke slovenskih reformatorjev, ki so postavili temelje knjižnega jezika. »Najprej smo dobili slovensko knjigo. Stoletja pozneje smo si izborili še slovensko državo,« je zapisal. Ob prazniku je Slovence pozval k ponosu na zgodovino, jezik in državo ter poslanico sklenil z besedami: »Bog živi Slovenijo in slovenski narod.«