Ob današnjem prazniku so sinoči v Cankarjevem domu v Ljubljani priredili tradicionalno osrednjo državno proslavo, slavnostna govornica je bila ministrica za kulturo. Kot poroča STA, so državni voditelji v poslanicah posredovali svoje misli o pomenu praznika.

Vrečko: Reformacija je prebujala ljudstvo

Ministrica za kulturo je v sinočnjem nagovoru izpostavila, da je dan reformacije »več kot ponos na začetke tiskane besede« v slovenskem jeziku: reformacija je »prebujala ljudstvo, posejala seme zavesti o družbenih neenakostih in o moči besede«. Reformatorji so sprožili širše družbene spremembe, »zaradi katerih imamo danes do države višja civilizacijska pričakovanja«. Ministrica je opozorila na pomen javnih servisov - zdravstva, šolstva, znanosti, infrastrukture, javnega prometa in socialnega varstva, kajti »šele ko so vsakemu človeku vse te dobrine zagotovljene iz javnih sredstev, in to transparentno in pošteno, lahko človek zaživi zares svobodno«.

Poudarila je tudi, kako pomembna je dostopnost kulture vsem, »kajti umetnost in kultura ne pripadata samo izbranim. Kultura je kultura nas vseh. Je odsev naše zgodovine in tega, kdo smo. Če ne vemo, od kod prihajamo, ne moremo vedeti, kam gremo.«

Na državni proslavi ob dnevu reformacije je nastopil tudi Otroški pevski zbor RTV Slovenija. FOTO: Nebojša Tejić/STA

Pirc Musar: Dan reformacije je praznik duha razuma, znanja in napredka

Predsednica republike Nataša Pirc Musar je v poslanici ob dnevu reformacije zapisala, da dan reformacije »ni le zgodovinski spomin na versko in kulturno gibanje 16. stoletja, temveč praznik duha razuma, znanja in napredka«. Reformacija je po njenih besedah pomembno zaznamovala tudi slovenski narod: »Takrat smo dobili prvo knjigo v slovenskem jeziku, kar je bil mejnik na poti k oblikovanju naše narodne identitete«, prav slovenski jezik pa je skozi stoletja ostal »trdna vez med ljudmi in prostorom, v katerem živimo, ter pomemben temelj naše državnosti«.

V današnjem času je še posebej pomembno, tako predsednica, da negujemo vrednote reformacije: »Le družba, ki spoštuje moč besede in spodbuja svobodo izražanja, lahko gradi vključujočo, odgovorno in napredno prihodnost.«

Reformacija je bila gibanje razuma in srca, ki je postavilo temelje slovenskemu jeziku, pismenosti in razmišljanju s svojo glavo.

Golob: Dan reformacije tudi opomin, da brez jezika ni naroda

Po besedah predsednika vlade dan reformacije ni le kulturni praznik, temveč opomin, da brez jezika ni naroda. V Trubarjevem času je bila knjiga »prebojna tehnologija, simbol napredka, ki je slovenski narod povezala in ga vodila skozi stoletja iskanja samostojnosti. Opominjala nas je, da govoriti, brati in misliti v svojem jeziku ni bilo vedno samoumevno.« Reformacija pa ni bila le versko gibanje, je zapisal predsednik vlade, temveč gibanje razuma in srca, »ki je postavilo temelje slovenskemu jeziku, pismenosti in razmišljanju s svojo glavo«. Na teh temeljih po njegovih besedah stoji tudi naša sodobna družba, ki jo oblikujejo vrednote znanja, radovednosti, poguma, odprtost za dialog in ponosa na svoje korenine.

Danes je naša naloga, da tudi z novimi tehnologijami ohranjamo slovensko besedo, jo vnašamo v sodobni digitalni svet v službi skupnega dobrega za več znanja, več dostopnosti in več povezanosti: »Da gradimo družbo, ki temelji na razumevanju, strpnosti in sožitju. Družbo, ki ostaja povezana s svojim jezikom.«

Nastopajoči na sinočnji proslavi so osvetlili pomen in dediščino sistema slovenskih javnih knjižnic, ki povezuje več kot petino vseh Slovencev. FOTO: Nebojša Tejić/STA

Klakočar Zupančič: Reformatorji so polagali temelje slovenskega knjižnega jezika in kulture

Predsednica državnega zbora je v poslanici zapisala, da slovenski reformatorji 16. stoletja niso le sledili zahtevam po spremembah v takratni Katoliški Cerkvi, ampak so polagali temelje slovenskega knjižnega jezika in slovenske kulture. Čeprav dan reformacije praznujejo tudi drugod po svetu, je zapisala predsednica DZ, »je za nas Slovence še posebej pomemben zato, ker je proces reformacije našim prednikom prinesel prve tiskane knjige v slovenskem jeziku«. Ena od pomembnejših Luthrovih zahtev je bila tudi, da naj verniki berejo Sveto pismo v maternem jeziku: »Reformatorji so zato pomembno vplivali ne le na izvajanje verskih obredov v ljudskih jezikih, temveč tudi na razvoj književnosti in kulture na splošno v slovenskem jeziku.«