Ob menjavi vlade na Madžarskem, kjer po novem vladne smernice oblikujejo tudi krščanski demokrati, je Madžarska škofovska konferenca poudarila svojo vlogo pri vprašanju, ki že zadnjih dvajset let skrbi za nenehne vroče razprave, torej pri vprašanju šolstva. V uradni izjavi so s tajništva konference zanikali trditev, da želijo madžarski škofje v državi ponovno vzpostaviti predvojne cerkvene razmere.

S to izjavo škofje zavračajo očitke vodje reformirane pastoralno-teološke založbe iz mesta Pecs, prof. Janosa Wildmanna, ki je v svojem nedavnem predavanju svaril pred naraščajočimi proticerkvenimi občutki med prebivalci Madžarske. Prof. Wildmann meni, da delno krivdo za tovrstne negativne občutke nosi tudi Cerkev, ki že od leta 1989 razpravlja o vprašanju financiranja na novo ustanovljenih cerkvenih šol in pri tem zagovarja pravico teh šol do popolne finančne podpore s strani države.

Madžarski zakoni vsem šolam enakopravno zagotavljajo pravico do financiranja, na željo vlade Jozsefa Antalla (1989-2003) pa naj bi se bilo ponovno odprlo deset odstotkov izmed 6500 šol, ki so jih po vojni zasegli komunisti. Ta številka danes ni tako visoka, saj je cerkvenih šol na Madžarskem okoli tristo.

Zahtevi škofov po popolnem financiranju šol s strani vlade bi predsednik vlade Viktor Orban morda lahko celo ugodil, vendar se pojavlja vprašanje, ali bi visoko zadolžena dežela to prenesla. Tudi Cerkev na Madžarskem namreč prejema osnovna sredstva s strani vlade, zato številni Madžari zagovarjajo možnost, da bi morala tudi Cerkev finančno podpirati šole, ki jih je sama ustanovila.

Škofje pa so v svoji izjavi še zapisali, da niso oni tisti, ki zahtevajo večjo denarno podporo za cerkvene šole, pač pa naj bi vlada v zadnjih letih ne izplačala vseh sredstevm predvidenih v ta namen. Drugih virov financiranja Cerkev nima, saj za razliko od nekaterih sosednjih držav na Madžarskem ni dobila povrnjene nobene po vojni zasežene lastnine.