Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Duhovna zloraba

Za vas piše:
Andrej Saje
Objava: 08. 04. 2021 / 08:35
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 08.04.2021 / 09:06
Ustavi predvajanje Nalaganje
Duhovna zloraba

Duhovna zloraba

Kdaj govorimo o duhovni zlorabi v Katoliški cerkvi in drugih verskih skupnostih?

Dr. Andrej Saje je docent na Teološki fakulteti in sodni vikar. FOTO: Tatjana Splichal.


Duhovna zloraba je povezana z izvajanjem moči in avtoritete, ki je v Katoliški cerkvi kristološko utemeljena. Dotika se vprašanja prestopanja avtonomije človeške osebe, njegove svobode in dostojanstva.

Pojem zlorabe (lat. abusus) označuje izkoriščanje lastnega položaja za osebno korist ali nezakonito delovanje, ki povzroča materialno ali nematerialno škodo. Za zlorabo je za razliko od malomarnosti ali nezavednega slabega delovanja značilno, da je načrtovana in hotena.

Poniževanje pod pretvezo duhovnosti

Cerkve in druge verske skupnosti so urejene hierarhično. V odnosih, kjer gre za nadrejenega in podrejenega, obstaja možnost konfliktov. Pri tem je potrebno pojasniti, da vsaka težava s spoštovanjem avtoritete ni že tudi zloraba.

O duhovni zlorabi govorimo takrat, kadar so v religioznem kontekstu prekoračene meje dostojanstva človeške osebe, pri čemer pride do zožitve njegovega fizičnega, duhovnega ali intimnega življenjskega prostora.

Pri tem nadrejeni podrejenega, ki potrebuje podporo, pomoč ali zgolj duhovno oporo, obravnava na način, da slednji oslabi, je ponižan in omejen v človekovi svobodi kot osnovni naravni danosti.

Takšna zloraba se zgodi z manipuliranjem in z ustrahovanjem ter brez privolitve posameznika, pri čemer ga nadrejeni pod pretvezo duhovnosti v širšem pomenu besede ponižuje ali zaničuje.

Razmerje predstojnik – Božji glas?

Duhovna zloraba je mogoča zaradi nejasnosti razmerja med duhovnimi osebami in Božjim glasom. Predstojnik podrejeno osebo lahko zmede na ta način, da ga le-ta zamenja z Božjim glasom. Z Božjim glasom se lahko zamenja tudi sam. Mogoča je tudi kombinacija obeh vrst zlorab.

Pri vseh naštetih možnostih gre tudi za čustveno in psihološko zlorabo, kjer pride do izraza vzorec nadzorovalnega vedênja v verskem kontekstu.

Te vrste zloraba lahko vključuje manipulacijo in izkoriščanje, naloženo lažno odgovornost, cenzuro odločanja, zahtevo po tajnosti, prisilo, nadzor pod pretvezo Božje volje, zahtevo po pokorščini, poudarjanje izjemnega privilegiranega položaja podrejenega, izolacijo kot sredstvo kaznovanja ter superiornost in elitizem.


FOTO: Pexels.

Duhovna manipulacija, nasilje

Za duhovno zlorabo je značilno, da predpostavljena oseba podrejeno rani na področju njene avtonomije in osebne svobode v verskem kontekstu. Ta zloraba se lahko pojavi v obliki duhovnega zanemarjanja, kjer je podrejena oseba prikrajšana za možnosti duhovne rasti, kot duhovna manipulacija ali kot duhovno nasilje.

Čeprav se te oblike včasih med seboj prepletajo, jih je treba ločiti. Do duhovnega zanemarjanja lahko pride v raznih cerkvenih občestvih in redovnih skupnostih, prav tako v družinah s strani staršev, kadar svojih podrejenih v stiski ali potrebi ali v času rasti ne podpirajo oz. svoje poslanstvo opravljajo neodgovorno.

Za duhovno manipulacijo je značilen subtilen in prikrit način ravnanja, kjer je podrejena oseba zavedena, dobiva napačne informacije za svoje ravnanje, pri čemer se ne zaveda, da ji je odvzeta osebna svoboda.

Zlorabljene osebe v tem primeru izgubijo stik s seboj, zato postanejo vodljive in vidijo sebe in svet z očmi manipulatorja.

Pri duhovnem nasilju gre za nadzor drugega, ki mora slediti navodilom, sprejeti predstavljene ideale, strogo omejiti stike z drugimi; deležen je nadzora v vsakdanjem življenju, npr. pri komunikaciji.

Takšna oblika zlorabe lahko traja, dokler podrejena oseba nadrejeni prizna njeno avtoriteto in moč oz. ji iz kroga ujetosti ne uspe pobegniti.

Preprečevanje zlorab ...

Pot do ustavitve teh zlorab je v prepoznavanju njihove dinamike in v soočenju. Potrebno je priznati, da obstajajo. Odgovornost za to ima poleg posameznikov predvsem institucija, ki ustvarja in omogoča ugodno okolje za to vrsto nasilja.

Pri preprečevanju nasilja in ustvarjanju varnega okolja so dobrodošle smernice in navodila za ravnanje ter pomoč za to usposobljenih strokovnjakov. Pri tem ne gre brez vzgoje in informiranja ter izobraževanja na različnih ravneh.


Celoten intervju je bil najprej objavljen v reviji Cerkev danes (02/2021). Revijo lahko prelistate TUKAJ.

Nalaganje
Nazaj na vrh