Foto: CATHOPIC

Statistika novomašnikov pri nas ni rožnata: v 70. letih prejšnjega stoletja smo imeli v povprečju 50 novih maš na leto, še ob prelomu tisočletja po 20, zdaj jih kakšno leto preštejemo že na prste ene roke. Metod Benedik, kapucin in cerkveni zgodovinar, pravi, da zelo očitno drsimo v stanje, ki ga zahodna Evropa pozna že nekaj desetletij. »Dejstvo je, da se število duhovnikov manjša sorazmerno z občutnim upadanjem kristjanov, ki tudi dejansko živijo kot praktični verniki,« še dodaja. A številke niso in ne smejo biti naša glavna skrb. Glavna naj ostaja skrb za srčno predanost teh, ki so: mala čreda, sol zemlje in luč sveta.

Je odgovor na klic danes težji?

Enega bistvenih razlogov za to, da je danes teže odgovoriti na Božji klic, p. Benedik vidi v tem, da javno mnenje Cerkvi in duhovništvu ni naklonjeno. Komunizem pa so zamenjali drugi -izmi: materializem, individualizem, sekularizem. »Mislim, da pri vsej zunanji 'svobodi' in ob vsej vabljivosti sekulariziranega in porabniškega sveta odločitev za duhovništvo zahteva še več kot v trdi komunistični preteklosti. Je pa v vsakih zgodovinskih okoliščinah za takšno odločitev potreben pogum in predvsem podpora od zgoraj,« je prepričan p. Benedik.

Alek Zwitter, ki zdaj deluje v župniji La Trinité v Parizu in je bil novomašnik leta 2006, v težkih časih za duhovniški poklic vidi tudi pozitivno plat: »Dejstvo, da danes pogosto nismo razumljeni, nas duhovnike sili k temu, da se v molitvi še bolj naslonimo na Kristusa, izvir našega poslanstva. Dejstvo, da naš poklic ni 'trendov­ski', nam pomaga, da se vračamo k bistvu svojega poslan­stva; samo duhovnika, ki bo zares Božji mož, ki bo ljudem prinašal Jezusa, njegovo luč in tolažbo, bodo ljudje zares iskali. Dejstvo, da naš poklic sam na sebi še ne zagotavlja družbenega ugleda, prečiščuje naše vsakdanje ravnanje; samo duhovnika, ki bo zares plemenit, bodo ljudje cenili.«