Redovno vodstvo kartuzijanskega reda je sklenilo, da bo še v letošnjem letu zaprlo en moški in en ženski samostan. Odločitev je bila sprejeta že pred nekaj leti, zdaj pa jo bodo zaradi pomanjkanja novih poklicev tudi udejanjili.

Zaprla se bo edina kartuzija na Portugalskem, Scala-Coeli, in ženska kartuzija Benifása v Španiji - zadnja ženska kartuzija na območju Španije in Portugalske. Z zaprtjem španskega samostana bodo na svetu le še štiri ženske kartuzije: dve v Franciji, ena v Italiji in ena v Južni Koreji.

Zgodovina reda

Kartuzijanski red je leta 1084 ustanovil sv. Bruno. Ime kartuzija in kartuzijani izhaja iz kraja Chartreuse v Franciji, kjer je sv. Bruno ustanovil Grande Chartreuse oz. Veliko kartuzijo. Kartuzijani so zavezani k življenju v skupnosti in k življenju v samoti s strogimi redovnimi pravili. Značilnost reda je kontemplativnost, kar pomeni, da velik del svojega življenja posvečajo poglobljenemu duhovnemu razmišljanju in molitvi.

Kartuzijani živijo v svojih celicah, ki jih s samostansko cerkvijo povezuje hodnik velikega križnega hodnika. Sestanejo se samo ob skupni molitvi, ob bogoslužju in enkrat na teden ob skupnem kosilu. Njihov dan je razdeljen na osem ur molitve, osem ur dela in osem ur počitka.

Kartuzijani pri nas

V Sloveniji je edini delujoč kartuzijanski samostan Pleterje, ki ga je leta 1403 ustanovil Herman II. Celjski. Prvi kartuzijanski samostan na slovenskih tleh je bila Žička kartuzija, ki je tudi prvi samostan tega reda na neromanskem ozemlju. Ustanovljen je bil leta 1165, le štiri leta pozneje so se kartuzijani naselili v Jurkloštru, stoletje pozneje pa še v Bistri. Tega in samostan v Žičah so pokopale reforme Jožefa II.

Vir: kath.net / Wikipedia / arhiv Družine
Foto: splet