Smrtonosna bolezen ebola je bila usodna za več kot tisoč ljudi, je sporočila Svetovna zdravstvena organizacija (WHO), ob tem pa jih je še več kot 1800 okuženih s tem virusom.

Prva žrtev v Evropi pa je španski misijonar, ki so ga kmalu potem, ko so potrdili okužbo z ebolo, prepeljali iz Liberije v bolnišnico v Madridu, kjer je umrl. Ob tem smo se vprašali, ali so ogrožena tudi življenja slovenskih misijonarjev.


Pavel Bajec se je v Slovenijo vrnil prejšnji mesec, Polona Švigelj in Anica Starman pa sta v domovini na obisku.

Na zahodu Afrike, kjer je izbruhnila bolezen ebola, delujejo trije slovenski misijonarji: uršulinka Polona Švigelj v Senegalu, škofijski duhovnik Pavel Bajec in frančiškanka Anica Starman pa v Slonokoščeni obali. Vendar so zdaj vsi v Sloveniji. Gospod Bajec se je vrnil domov, misijonarki pa sta v domovini na obisku.

Direktor Misijonskega središča Slovenija, gospod Stane Kerin, je za spletno stran Družine pojasnil, da se misijonarji sami po svoji vesti odločijo, ali zapustijo državo, v kateri delujejo, če bi lahko bilo ogroženo njihovo življenje, ali pa ostanejo in nadaljujejo svoje poslanstvo.

Misijonarji lahko celo sami zaprosijo, da se odpravijo na nevarno območje. Iz Misijonskega središča ne prejmejo nikakršnih navodil, kako ravnati. »Odločanje o tem, ali misijonarji ostanejo na področju kjer je nevarno, je čisto stvar njihove osebna odločitve. Ne delujemo kot neko podjetje, ki nekam pošilja svoje delavce. Vsak se sam odloči, oziroma zaprosi za možnost dela na nevarnih področjih. Res je tam v imenu Cerkve, vendar je to drugačen odnos kot odnos med delodajalcem nekega podjetja in delavcem. S svojim delom skušamo animirati ljudi v posameznih državah, da bolje poznajo delo misijonarjev in vsak po svojih močeh s svojimi darovi pomagajo pri delu misijonarjev,« je misijonsko delo opisal g. Kerin.

V Sloveniji do zdaj niso zasledili nobenega primera okužbe z ebolo, niti suma na to, vendar so kljub temu so v UKC Ljubljana sprejeli preventivne ukrepe (zagotovili so si zaščitna sredstva, in sprejeli načrt za dodatno osebje in postelje). ki jih še dopolnjujejo, če bi okužen bolnik prišel v Slovenijo. Kako ravnati ob stiku s takšnim bolnikom, pa so natančno opisali na spletni strani Nacionalnega inštituta za varovanje zdravja.