Vtisi in opažanja po tretjem ekumenskem zborovanju v Sibiuu

Referent za javna občila pri CEC (Konferenci evropskih Cerkva), Luca Negro, je pri prvem skupnem srečanju tiskovnih predstavnikov CEC-a in CCEE (Sveta evropskih škofovskih konferenc) 10. septembra v romunskem mestu Sibiu tik po končanem tretjem ekumenskem zborovanju poudaril dobro ekumensko sodelovanju na področju medijev. To je bilo zanj ena od pozitivnih izkušenj tega največjega letošnjega evropskega ekumenskega dogodka. Najmočneje je to sodelovanje prišlo do izraza pri delu v časnikarskem središču, kjer je najrazličnejše potrebno gradivo za svoje delo iskalo kar 300 akreditiranih časnikarjev.

Tiskovni predstavniki CEC-a in CCEE-ja (Slovensko škofovsko konferenco je zastopal njen predstavnik dr. Andrej Saje) so na ponedeljkovem srečanju povedali, da je včasih treba pri njihovem delu uporabiti neobičajna pota in kaj tvegati. Tako je na Nizozemskem zbudil zanimanje projekt približanja Svetega pisma ljudem prek medmrežja, v katerega so pritegnili tudi nekatere prostitutke. Marlies Keller iz nizozemske medijske družbe Ikon je povedala, da v Veliki Britaniji žanje uspehe resničnostni šov, pri katerem ljudje živijo skupaj šest tednov v benediktinskem samostanu. Na Finskem je v teku razvedrilna oddaja, pri kateri sta dva brata, izčrpana od dela (eden prodajalec avtomobilov, drugi župnik), zamenjala svoji vlogi. Odgovorni pri cerkveni televiziji želijo s tem gledalcem sporočiti, da je tudi zdrava zabava in sprostitev potrebna za duševno zdravje človeka.

Nicolas Senece s francoskega katoliškega dnevnika La Croix je priznal, da je prav ekumenizem tisto področje, ki ga je zelo težko prav in dobro predstaviti ljudem; torej da nisi preveč teoretičen, teološki, hkrati pa, da znaš najti pravo misel, sporočilo za prihodnost.

Udeležencem srečanja je o katoliški Cerkvi latinskega in vzhodnega obreda v Romuniji (obe štejeta dva od 21 milijonov Romunov) spregovoril bukareški nadškof Ioan Robu. Povedal je, da imajo precejšnje težave z vračanjem za časa komunizma zaseženega cerkvenega premoženja (grškokatoliških cerkva), ki ga je oblast leta 1948 predala pravoslavni Cerkvi. Dejal je še, da manjka živih krščanskih občestev, saj so marsikje v večini otroci in starejši, srednja generacija pa dela v tujini, kjer je boljši zaslužek. Veliko Romunov živi in dela zlasti v Italiji, zanje pa v dušnopastirskem pogledu skrbijo romunski duhovniki. S pristopom Romunije k EZ so se še povečale želje Romunov po dobrem življenju, vendar metropolit Robu upa, da jih to ne bo premamilo oziroma odvrnilo od vere, kajti v njihovem izročilu je vera pomembna, in tako naj tudi ostane.