Ugledno priznanje Zbornice za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS) sta arhitekta Milan Zdravko Kovač (1940) in Peter Kerševan (1938–2024) prejela »za dolgoletno kompetentno in strokovno delo, vzpostavljanje javnega diskurza in kritične strokovne prispevke v zvezi z urejanjem mesta Ljubljana«.

Vzor trdne drže, visokih kompetenc in odpornosti

Z razvijanjem etično odgovornih rešitev ter z jasno oblikovano konstruktivno kritiko strukturnih napak nekaterih pomembnih arhitekturnih projektov v Ljubljani predstavljata pomemben zgled in spodbudo za aktiven, odgovoren odnos strokovne in širše javnosti do kakovostnega urejanja prostora, so zapisali v utemeljitvi. »Kolega Kovač in Kerševan sta bila vzor trdne drže, visokih kompetenc in odpornosti, tako strokovno kot tudi po človeški plati; njuno poslanstvo zdaj pokončno nadaljuje arhitekt Milan Zdravko Kovač.«

Dejavno sta se udeleževala javnega diskurza.

»Poleg številnih projektov po svetu sta v tandemu opozarjala na pereče urbanistične izzive Ljubljane – od tržnice do Potniškega centra – ter predlagala alternativne rešitve, ki so izhajale iz potreb skupnosti. S svojimi kritikami sta krepila javno razpravo o kakovostnem prostoru in varstvu dediščine,« so zapisali v ZAPS.

Upoštevanje bogastva dediščine, potreb skupnosti in izzivov prihodnosti

Kovač in Kerševan sta iz arhitekture diplomirala v 60. letih prejšnjega stoletja na takratni FAGG v Ljubljani. Uspešni mednarodni karieri sta vsak po svoje zelo zgodaj začela s številnimi prestižnimi realiziranimi deli. Na prelomu tisočletja sta arhitekta nadaljevala delo v tujini ter sodelovala pri projektih prenove in prezentacije svetovne dediščine v Italiji, na Kitajskem in v Nepalu. Leta 2009 sta začela intenzivneje sodelovati. Neločljivo povezana sta se kot kreativna dvojica s posebno pozornostjo, senzibilnostjo in strokovno kompetentnostjo posvečala predvsem Ljubljani. Poglobila sta se v urbano in arhitekturno zgodovino glavnega mesta Slovenije, odstirala plasti njegove dediščine ter s konkretnimi celostnimi predlogi izpostavila spregledane priložnosti njene sodobne interpretacije (prazgodovina s koliščarji, rimska Emona, srednji vek z obzidji ...). 

Z razvijanjem etično odgovornih rešitev ter z jasno oblikovano konstruktivno kritiko predstavljata pomemben zgled in spodbudo.

Pozorno sta spremljala pereče sodobne urbanistične in infrastrukturne probleme Ljubljane ter se aktivno odzivala predvsem na izzive, povezane s prenovo osrednje mestne tržnice ter z načrtovanjem novega Potniškega centra in obvozne trase proge za tovorni železniški promet.

Sodelovanje v javnem diskurzu, oglašanje v medijih, knjižne izdaje

Kot tandem sta se vse do Kerševanove smrti dejavno udeleževala javnega diskurza in v medijih redno objavljala kritične strokovne prispevke in predloge alternativnih rešitev za različne občutljive teme, povezane z urejanjem mesta. Svoje pobude sta izdala tudi v samostojnih knjižnih izdajah (Pet tisoč let stavbarstva na območju današnje ožje Ljubljane – od koliščarjev na Špici do srednjeveške Ljubljane, Drugi tir Koper-Divača. Kako naprej?, Zelena Ljubljana ali razkosana betonska džungla, Kaj pa južno-vzhodna obvoznica, gospod župan?, Zamujene priložnosti mesta Ljubljane). 

Naslovnica knjige Zamujene priložnosti mesta Ljubljane. FOTO: Milan Zdravko Kovač

S svojimi zapisi in predlogi sta spodbujala javno razpravo o arhitekturnih vprašanjih v smeri kakovostnega načrtovanja in izboljšav prostorskih rešitev, zaščite okolja in skupnosti. Milan Zdravko Kovač nadaljuje skupaj začrtano delo. V zadnjem času se argumentirano odziva predvsem proti načrtovanim garažam v zgodovinskem srcu Ljubljane na Vodnikovem trgu ter predlaga alternativne rešitve.

Dan arhitektov

Dan arhitektov, osrednji strokovni in javni dogodek arhitektov, prostorskih načrtovalcev in krajinskih arhitektov, ki ga organizira Zbornica za arhitekturo in prostor Slovenije (ZAPS), so tokrat pod naslovom 2075 posvetili dolgoročnemu »razmišljanje o prostorskem razvoju – ne o futurističnih stavbah ali o digitaliziranih pametnih mestih, ampak o tem, kaj od današnjih mest bo še vedno tu čez petdeset let, kako se stavbe in mesta starajo in kako se lahko ves čas prilagajajo nepredstavljivemu,« so o dogodku, ki je v petek, 3. oktobra, potekal v Ljubljani, zapisali organizatorji.

Poleg številnih projektov po svetu sta opozarjala na pereče urbanistične izzive Ljubljane ter predlagala alternativne rešitve, ki so izhajale iz potreb skupnosti.

Program so dopoldne začeli z ogledi nagrajene arhitekture Odprte hiše Slovenije, popoldne sta sledila odprtje panojske razstave Slovenska arhitektura in prostor 2025, ki si jo je na Kongresnem trgu v Ljubljani mogoče ogledati do 17. oktobra, in simpozij, ki je potekal v Betettovi dvorani v prenovljeni stavbi ljubljanske Kazine, Akademiji za glasbo Univerze v Ljubljani. Celodnevno srečanje se je zaključilo s Slavnostno podelitvijo priznanj ZAPS: Zlate svinčnike za odlično realizacijo so prejeli projekti Hiša nad mestom, Alpski hiši in Pokopališče Ankaran, Zlati svinčnik na področju prostorskega načrtovanja projekt Cesta španskih borcev, Platinasti svinčnik arhitekta Kovač in Kerševan, Patinasti svinčnik pa Srednja zdravstvena šola v Ljubljani, zgrajena leta 1997.

1/5