Zapri
Iskanje

»Evangeljska pokorščina je izvor svetosti koncilskega papeža«

Objava: 05. 06. 2013 / 08:58
Oznake: Cerkev, Družba
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 30.01.2018 / 17:11
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

»Evangeljska pokorščina je izvor svetosti koncilskega papeža«

Papež Frančišek ob 50. obletnici smrti blaženega Janeza XXIII.: 'dobri papež' je v veri neprestano prepoznaval, kako Bog zarisuje svoj načrt.
V vatikanski baziliki sv. Petra so minuli ponedeljek popoldan obhajali sveto mašo ob 50. obletnici smrti blaženega papeža Janeza XXIII. Ob koncu maše je zbrane prišel pozdravit tudi papež Frančišek, ki je poteze njegovega življenja označil kot temeljne kamne Cerkve 20. stoletja. »Petdeset let po njegovi smrti je modro in očetovsko vodenje papeža Janeza XXIII., njegova ljubezen do cerkvenega izročila in zavedanje, da je potrebno nenehnega obnavljanja, njegov preroški uvid pri sklicu drugega vatikanskega cerkvenega zbora in darovanje lastnega življenja za njegov uspeh ostajajo kot temeljni kamni cerkvene zgodovine 20. stoletja in svetel svetilnik na poti, ki je pred nami,« je Frančišek nagovoril romarje iz škofije Bergamo, ki je bila tudi domača škofija papeža Angela Roncallija.

Frančišek je Janeza XXIII. označil kot človeka, ki je znal posredovati mir: naravni, veder, srčni mir; mir, ki se je z njegovo izvolitvijo za papeža pokazal celotnemu svetu in zaradi česar je nato dobil ime 'dobri papež'. Dobrota je bila nedvomno značilna poteza njegove osebnosti, ki mu je omogočila, da je vsepovsod ustvaril trdna prijateljstva, in ki se je na poseben način izrazila pri njegovi službi papeževega predstavnika, ki jo je opravljal skoraj trideset let, pogosto v okolju, ki je bilo dokaj oddaljeno od katoliškega sveta. Ravno v takih okoljih se je pokazal kot dober tkalec odnosov in pomemben spodbujevalec edinosti, znotraj in zunaj cerkvenega okolja, odprt za dialog s kristjani drugih Cerkva, predstavniki judovskega in muslimanskega sveta in mnogimi drugimi ljudmi dobre volje, je povedal papež Frančišek in dodal, da je papež Janez XXIII. širil mir zato, ker
je v sebi premogel globoki mir, ki je prihajal od Svetega Duha. To pa je bilo sad dolgega in napornega dela na samem sebi.

Kot drugo potezo papeža Janeza XXIII. je Frančišek izpostavil pokorščino: »Če je mir bila zunanja lastnost, je pokorščina za Roncallija predstavljala notranje razpoloženje: pokorščina je bila dejansko orodje za dosego miru.« Imela je zelo preprost in konkreten pomen: v Cerkvi opravljati službo, ki so jo od njega zahtevali predstojniki, ne da bi kar koli zahteval zase, ne da bi se izogibal čemur koli, kar se je od njega zahtevalo, tudi ko je to pomenilo zapustiti lastno domovino, soočiti se z neznanimi svetovi, več let ostati na krajih, kjer je bilo zelo malo katoličanov. To, da se je pustil voditi kot otrok, je oblikovalo njegovo duhovniško pot, ki ga je iz domače škofije vodila v Bolgarijo, Turčijo, Grčijo, Francijo, na koncu pa do službe rimskega škofa. V veri je neprestano prepoznaval, kako Bog zarisuje svoj načrt, čeprav se je na videz zdelo, da drugi usmerjajo njegovo pot, da ta ni po njegovem okusu ali ni postavljena na njegovo duhovno rahločutnost. »Bil je človek vodenja, bil je vodja. A vodja, ki je bil v pokorščini voden od Svetega Duha,« je zatrdil papež Frančišek in poudaril, da je ravno ta evangeljska pokorščina izvor njegove svetosti.

Foto: splet

Nalaganje
Nazaj na vrh