Nadaljevanje iz: Ferdinand Lupša, Drakovci, Mala Nedelja [1]

Drakovci pri Mali Nedelji, od domačije Ferdinanda Lupše so ostale le ruševine (1995). FOTO: Ivo Žajdela

Rado Podgorelec je odkril (Časopis za zgodovino in na­rodopisje, štev. 4, 2017), da ljudski spomin pomni, da je Ferdinand Lupša po vrnitvi iz Azije v takrat novo ustanovljeno Kraljevino SHS skušal organizirati nekakšno trgovsko izmenja­vo med Kraljevino SHS in Siamom, vendar naj bi zadeva propadla. O tem je leta 1920 v časniku Nova doba objavil članek. Iz časnikov izvemo, da je dejansko bil ustanovljen »Jugoslovansko-siam­ski komite«, osnovan pod okriljem Zavoda za pospeševanje zunanje trgovine ministrstva trgovine in industrije v Beogradu. Iz istega članka izvemo, da je Lupša tudi slikal pokrajino Siama.

Leta 1920 je začel ponovno pisati za nekatere časnike, v Trgovski list in za časopis Nova doba. 24. marca 1921 je imel predavanje o Siamu, ki ga je priredilo »Slov. trgovsko društvo v Mariboru«. Predavanje je bilo »ilustrovano s skioptič­nimi slikami«. Na predavanju je Lupša pozival k trgovskemu sodelovanju z vzhodno Azijo, podobno kakor so to počeli Angleži, Francozi, Nemci, Danci, Holandci, Švicarji in drugi narodi.

Drakovci pri Mali Nedelji, od domačije Ferdinanda Lupše so ostale le ruševine (1995). FOTO: Ivo Žajdela

Ferdinand Lupša – vsestranski pisec 

Podgorelec je zapisal, da je bil Lupša včlanjen v Samo­stojno kmetijsko stranko, ki so jo ustanovili 1. junija 1919 zaradi procesov, ki so se dogajali znotraj liberalnega tabora. S takrat novoustanovljeno stranko so želeli pridobiti podporo na podeželju, najbolj znan predstavnik te stranke je bil Ivan Pucelj.

Lupša je med drugim pisal o gospodarskem položaju Slovenskih goric ter pozival k skorajšnji izgradnji železniške povezave, saj je regija imela številne gospodarske primanjkljaje prav zaradi slabih prometnih povezav. Takrat je pisal tudi o trgovini z jajci ter trgovini z drugimi dobrinami in pridelki, ki so jih premogli Mursko polje in Slovenske gorice. Da je bil vsestransko razgledana osebnost, nam pripovedujejo številni članki. Tako lahko na podlagi članka iz leta 1923 izvemo, da so med gradnjo železnice Ljutomer–Murska Sobota naleteli na arheološke ostanke, ki jih je šel proučit med drugimi tudi Lupša.

Drakovci pri Mali Nedelji, od domačije Ferdinanda Lupše so ostale le ruševine (2018). Desno zadaj domačija pri Sobočanu, kjer so partizani 5. septembra 1944 umorili Ivana Sobočana, soseda Lupšo so umorili januarja 1945. FOTO: Ivo Žajdela

Bil je aktivni krajan

Lupša je bil tudi aktiven v domači župniji Mala Nedelja. Ko je 20. julija 1924 Narodno kulturno društvo tam odprlo svoj društveni dom, je ljudi pozdravil in nagovoril tudi Lupša, ki je predstavil »zgodovinske spominske spise društva«. Med drugim je imel leta 1925 predavanja celo v Zagrebu. Oktobra 1925 je imel predavanje v Narodnem domu v Mariboru. Pri Mali Nedelji je bil odbornik Kmetijske podružnice Mala Nedelja, ob drugih odbornikih je bil izvoljen na občnem zboru 19. aprila 1925.

Kot je ugotovil Rado Podgorelec je bil Lupša vsestranski človek, veliko je prispeval za dobrobit ljudi okrog sebe, tako je avgusta 1926 organiziral dvodnevno ekskurzijo agrarcev iz Male Nedelje v Maribor, na ekskurziji so si med drugim ogledali tamkajšnjo srednjo sadjar­sko in vinarsko šolo.

Leta 1930 je izdal knjigo V džunglah belega slona, ki je vsebinsko razdeljena na več poglavij in pripoveduje o potovanjih, ki jih je Lupša imel po Siamu. Knjiga še danes prestavlja zanimivo branje.

Drakovci pri Mali Nedelji, od domačije Ferdinanda Lupše so ostale le ruševine (2018). Levo v ozadju cerkev sv. Duha na Stari Gori. FOTO: Ivo Žajdela

Lupšev dom je bil v Drakovcih, na vzpetini nad Ščavniško dolino

Leta 1934 je Lupša potoval v Alžirijo. O tem je poročalo tudi časopisje, saj je napisal članek z naslovom S kraljico Marijo v Alžiru. Leta 1933 in pozneje, kar lahko zasledimo iz ča­sopisja za leto 1934, je bil gost na Šolskem radiu, kjer je v oddaji pripovedoval o svojih potovanjih.

Lupševa hiša v Drakovcih pri Mali Nedelji (do nedavna hišna št. 77) je bila skoraj idilična. Tipična kmečka hiša, ob kateri sta bila hlev ter vodnjak, ki je ohranjen še danes (jeseni 2018 v ruševinah, tako kot hiša). Pri Lupševih na kmetiji so bili hlapci in dekla. Posest je bila ocenjena na okoli sedem hektarjev zemlje. Ukvarjal se je z vinogradništvom, o vinogradništvu je tudi pisal. Gojil je drevje in umno čebelaril. Tudi na to temo je pisal in objavljal.

Leta 1921 se je poročil z učiteljico Franči­ško Jandl (rojeno leta 1882), hčerko znanega arhitekta. Žena je bila leta 1929 odlikovana z redom Sv. Save 3. stopnje, o čemer je poročalo tudi časopisje. Upokojila se je leta 1939. V zakonu se jima je rodila tudi hči Noela, ki se je po vojni odselila, konkretnejših stikov z domačim okoljem ni več imela. Bila je zdravnica.

Drakovci pri Mali Nedelji, od domačije Ferdinanda Lupše so ostale le ruševine (2018). Levo v ozadju cerkev sv. Duha na Stari Gori. FOTO: Ivo Žajdela

Med drugo svetovno vojno je bil župan pri Mali Nedelji

Med drugo svetovno vojno ga je okupator kot nemško govorečega izobraženca postavil za vaškega župana pri Mali Nedelji. Funkcija je bila bolj kot ne častna. Ljudi je pozival, da naj se med seboj ne tožijo in naj raje delujejo složno.

Rado Podgorelec je zapisal, da »so ga obsodili na smrt 21. januarja 1945«. Ni napisal, kdo ga je »obsodili« in kako naj bi to »sojenje« izgledalo. Dodal je, da »je šlo za obračun, ki v teh krajih ni bil edini. Če je že šlo za kolaboracijo, kot so trdili, je bila ta upravna in iz čisto administrativnih vidikov, ki jih je Lupša pri opravljanju javne funkcije imel. Ko ga je okupator imenoval za vaškega župana, bi zavrnitev te funkcije lahko imela zanj usodne posledice. Take kolaboracije je bilo med vojno veliko, obračuni in obsodbe zoper njo pa krivične, nedosledne in pristranske. Kot je zapisal Drago Novak v knjigi Prlekija 1941–1945 '... so partizani obsodili na smrt prav tako vnetega nacista ter vodjo krajevne skupine pri Mali Nedelji ing. Ferda Lupša ...', ker je opravljal javno funkci­jo, na katero ga je imenoval okupator. Navedek lahko razumemo kot skupek trditev, ki so bile zapisane v nekem drugem političnem času in ga je treba obravnavati s kritično distanco.«

Drago Novak je v knjigi Prlekija v NOB (Murska Sobota, 1965, str. 161) zapisal: »Januarja 1945 so partizani likvidirali drugega nacista, narodnega izdajalca in župana v Bučkovcih ing. Ferdinanda Lupšo. Sodbo je izvr­šil osebno spremljevalec Jožeta Kocbeka v Radoslavcih pri Antonu Kranjcu.«

Jože Kocbek je bil brat Edvarda Kocbeka. Pred vojno je bil učitelj v Prekmurju, med vojno pa partizan, celo v Belokranjskem odredu (Inkret, str. 129).

Drakovci pri Mali Nedelji, od domačije Ferdinanda Lupše so ostale le ruševine (2018). Levo zadaj Ščavniška dolina. FOTO: Ivo Žajdela

Partizanski skrivači so ga hoteli umoriti

Sam sem o zločinih partizanov med vojno in po njej v okolju, kjer sem odraščal, spraševal ljudi okoli leta 1995. Nekaj sem o tem namreč že slišal prej. Takrat pa so mi ljudje opisali nekatere krute umore in zločine prleških partizanov, ki seveda to sploh niso bili. Bili so tako imenovani skrivači, saj so se skrivali pred okupatorjem, prežeti pa so bili s komunistično ideologijo.

Povedali so mi, da so domači partizani (skrivači) Lupši grozili že večkrat prej, preden so ga ubili. Nekoč so prišli k njemu, vendar se je zadnji hip rešil skozi zadnja vrata. Zbežal je proti sosedovim Sobočanovim. Na begu je delal ostre zavoje, da bi ga težje zadeli, če bi streljali za njim. Ko so prišli naslednjič, so mu od­nesli lovsko puško.

Lupšev grob pri Mali Nedelji, ki je danes v drugi lasti. FOTO: Ivo Žajdela

Kruto mučenje in umor

Januarja 1945 so prišli ponj na dom, ga ugrabili in odgnali v sosednjo vas Radoslavce. Hlapca so zaklenili v klet, ženo in deklo pa v sobo. Hišo so zelo pokra­dli. Kasneje se je govorilo, da so videli, kako je žena Ludvika Vrbnjaka iz Drakovec sušila obleke, ki so jih ukradli pri Lupšovih. Poleg Lu­dvika Vrbnjaka (Petkôča), ki je bil po vojni cestar, naj bi bil zraven še zloglasni Franc Novak - Tarzan iz Slaptinec (zadnja leta pred smrtjo naj bi imel hudo preganja­vico).

Ferdinanda Lupšo so pri Kranjčevih v Radoslavcih zaprli v hlev. Pri­vezanega k jaslim so ga mučili in poniževali. Silili so ga, da mora jesti seno. »Krivili« so ga, da je kot župan domače moške pošiljal v vojsko. Pri tem so »spregledali«, da je to moral početi, kot tudi to, da je mar­sikoga rešil pred fronto.

Umorili so ga in ga zakopali v peskokopu pod radoslavskim bregom. Domači so ga prekopali jeseni 1945 na pokopališče pri Mali Nedelji. Žena Fani, učiteljica, se je leta 1957 na domu obesila. Za njun grob ni kasneje nihče skrbel, zato je bil oddan Štuhecovim (tam sta danes napisana na nagrobniku Alojz in Rozalija Štuhec). Lupšova sta ime­la hčerko Elo, ki je bila zdravnica v Ljubljani (poročena Atanasko­vić).

Lupšev grob pri Mali Nedelji, ki je danes v drugi lasti. FOTO: Ivo Žajdela

Klevetali so ga z »nacistom«

Zaradi Lupševega umora so Nemci v Senčarjevi grabi pod malonedeljskim pokopališčem kot povračilni ukrep ustrelili devetnajst tako imenovanih talcev (eden je ušel). Pripeljali so jih iz zapora na Ptuju. Na kraju ustrelitve je povojni režim leta 1959 postavil spomenik. T. i. talce naj bi ustrelili 8. marca. Na ta dan Krajevna organizacija za vrednote NOB Mala Nedelja, v sodelovanju z Združenjem borcev za vrednote NOB Ljutomer in Osnovno šolo Mala Nedelja, pripravlja spominsko slovesnost. Na spletni strani pespoti.si je leta 2018 pisalo, da so se z ustrelitvijo talcev Nemci »maščevali za smrt nacista in okupatorskega župana«. Res podlo podtikanje, najprej so ga komunisti umorili, še danes, 78 let kasneje, pa ga njihovi potomci klevetajo z »nacistom«.

Spomenik t. i. talcem (ustreljenim zaradi umora Ferdinanda Lupše) pod pokopališčem pri Mali Nedelji. FOTO: Ivo Žajdela

Moralna dolžnost do resnice

Rado Podgorelec je v Časopisu za zgodovino in narodopisje (štev. 4, 2017) zapisal, da je danes o Ferdinandu Lupši ostalo le malo znanega. Dokumentov skoraj ni več, nanj še spominjajo ruševine hiše v Drakovcih pri Mali Nedelji, nekaj slik, ki jih je sam naslikal pred prvo svetovno vojno, fotografije, med katerimi so bile nekatere predstavljene na razstavi leta 2015 v ljutomerski knjižnici. Ljudski spomin v krajih pri Mali Nedelji še pomni ime Ferdo Lupša. Njegovo imetje je bilo pokradeno, zaplenjeno, osebni predmeti so bili uničeni ali pa razpršeni naokoli. »Danes nam ostaja moralna dolžnost, da spomnimo slovenski narod na velikega rojaka. Ob tem pa naj bo to priložnost za razmislek o krivični usodi, ki je po letu 1945 doletela velik del slovenskega naroda.«

Ivo Žajdela, Umor župana Lupše, Ferdinand Lupša, Mala Nedelja, Reporter, 12. 11. 2018

T. i. talce (ustreljene zaradi umora Ferdinanda Lupše) so pri Mali Nedelji napisali tudi na komunistični »spomenik« sredi kraja, ob osnovni šoli. FOTO: Ivo Žajdela

1/22