V četrtek, 1. marca, v slovenske kinematografe končno prihaja film, ki je v številnih državah po svetu med najbolj gledanimi filmi vseh časov. O filmu smo na spletni strani in v tiskani Družini (v 6. in 9. številki) že pisali, v novi Družini pa objavljamo pogovor z igralcem in režiserjem filma Juanom Manuelom Cotelom. Po premieri filma na Dunaju (oktobra 2016) se je z njim pogovarjal novinar spletne strani ZENIT.

Kot je v intervjuju povedal španski režiser Cotelo, je pred osmimi leti odprl produkcijsko hišo Infinito Mas Uno, da bi »pripovedoval samo zgodbe o Bogu in njegovem delovanju med ljudmi danes«. Objavljamo delček intervjuja, v celoti pa v tiskani Družini.

Od kod vaše navdušenje nad filmi?

Gotovo izvira iz mojega veselja do življenja. Že od otroštva odkrivam in poslušam zgodbe, želim jih povedati naprej z govorico filma. Resnične zgodbe, ki v nas zbujajo ljubezen. Film je idealen medij, da tem zgodbam zagotovim še bolj pozitiven učinek. Filmski medij lahko uporabiš kot orožje proti človekovemu srcu – to se dogaja v številnih filmih z obilico nasilja, maščevalnosti, sovraštva, pesimizma, egoizma in žalosti … Ali pa film ponudiš kot navdih, ki dviga srce in nas vabi, da v življenju damo večji poudarek ljubezni. Rad posredujem lepoto, dobroto in veselje, saj je preveč filmov, ki prinašajo prav nasprotno.

/…/

Kako si zagotovite finančno podporo občinstva za uresničitev projektov, kot je Marijina zemlja?

Samo z velikodušno pomočjo ljudi, ki cenijo naše delo in poslanstvo in želijo pri njem sodelovati. V začetku mi je bilo težko sprejeti pomoč. Pravila panoge trdijo, da ni nič zastonj, plačaš za vse in nič ni podarjeno. Radodarno mi pomagajo v Španiji, Italiji, Kolumbiji, Ekvadorju … Najlepše pa je bilo, ko je v Mehiki pristopil berač, me blagoslovil, mi segel v roko in dejal: »To je za vas, da boste lahko še naprej snemali filme.« Še enkrat me je blagoslovil in izginil. V dlani sem našel bankovec za 20 pesov, kar je približno en evro. Prav takrat smo imeli velike finančne težave, o katerih ni nihče nič vedel, saj vsi mislijo, da smo filmarji milijonarji. Ta berač me spominja na vdovo, o kateri je Jezus rekel: »Dala je več kot drugi, saj je dala vse, kar je imela.« Naše delo je mogoče samo zaradi velikodušnosti na stotine anonimnih ljudi.

/…/

Kje ste dobili idejo za snemanje Marijine zemlje?

Z ženo sva za dva dni poromala v Medžugorje in ta pot je bila zelo pomembna za naju osebno in za najin zakon. Na vsem lepem se mi je porodila fiksna ideja, ki se je nisem mogel otresti: »Tole tu je pomembno, o tem moram poročati!« Kaj bi bilo pomembnejše od novice, da nas ima nekdo tako rad, da hrepeneče čaka na nas, da nam hoče biti blizu … Sporočilo, da Jezus ozdravi dušo … Da imamo v nebesih Mater, s katero se lahko povsod pogovarjamo … Sporočilo, da lahko dosežemo mir, upanje in veselje. O tem je treba nemudoma pripovedovati. Odkril sem tudi grozljiv podatek: najpogosteje so predpisana zdravila proti depresiji. Če veš, da je brezplačno na voljo zdravilo, ki pomaga proti vsem bolečinam in poteši lakoto po veselju, ki biva v vsakem človeškem srcu, o tem ne moreš molčati! Tako je nastal projekt Marijina zemlja.

vir: zenit.org, prevod: Katja Berden