Založba ZRC je izdala knjigi s folklornimi pripovedmi iz Šentruperta in o Orfejevem spomenik na Ptuju.

Folklorne in spominske pripovedi iz šentrupertske župnije

Inštitut za slovensko narodopisje je v zajetni knjigi (546 strani) z naslovom Naruobe prav izdal knjigo folklornih in spominskih pripovedi iz šentrupertske fare na Dolenjskem. Pripovedi je zbrala in obsežno spremno besedo napisala slavistka Vera Smole.

52. knjiga iz zbirke Glasovi prinaša 684 enot folklorne ustvarjalnosti, zbranih na območju starodavne šentrupertske župnije, manjše dolenjske Občine Šentrupert z okrog 2.900 prebivalci. Bogastvo in lepota pokrajine sta omogočala pestro posvetno in cerkveno zgodovino, domačemu življu pa z njima ter ujmami povezane boljše in slabše čase. Da zadnjih ni bilo malo, pričajo pretresljive socialne pripovedi, vera v različne oblike nadnaravnega, predvsem pa številne anekdote in šaljive pripovedi, s katerimi so bodrili sami sebe.

Posebnost so morda tiste, ki izkazujejo zelo pretanjen občutek za jezik, kar želi poudariti tudi naslov knjige Naruobe prav. V 35 letih je pri zbiranju gradiva sodelovalo 87 pripovedovalcev. Skoraj vse pripovedi so poenostavljeno zapisane v domačem narečnem govoru. Pripovedi so v skladu s folkloristično stroko razvrščene v 11 poglavij. Vsako poglavje uvaja vsaj še en folklorni obrazec ali pesem.

Knjigo poživljajo pravljične ilustracije Petre Marovt - Pere Maro.

Orfejev spomenik na Ptuju

Umetnostnozgodovinski inštitut Franceta Steleta je v zbirki Umetnine v žepu izdal knjigo Katarine Šmid Orfejev spomenik na Ptuju.

Dr. Katarina Šmid, znanstvena sodelavka in docentka Univerze na Primorskem ter odlična poznavalka antične umetnosti, je v »knjižici« (58 strani) o Orfejevem spomeniku osvetlila enega najbolj občudovanih spomenikov na Slovenskem, ki opominja na čase, ko se je Ptuj imenoval Poetovio in bil mnogo večji in pomembnejši, kot je današnji. Monumentalna nagrobna stela enega od mestnih veljakov morda še vedno stoji na svojem prvotnem mestu, od srednjega veka do sredine 19. stoletja pa je služila za pranger.

Izjemen spomenik rimskega kiparstva je vzbujal pozornost že v 16. stoletju, v novejšem času pa skorajda ni bilo poglobljenih razprav o njem. Katarina Šmid je podrobno preučila reliefne upodobitve, jih primerjala s sorodnimi motivi na drugih antičnih umetninah, podvomila je o pravilnem branju danes komajda še vidnega napisa, predlagala novo datiranje veličastnega pomnika antične Petovione ter hkrati opozorila na nujne ukrepe za njegovo ohranitev.

Knjižice v zbirki Umetnine v žepu so bogato opremljene s fotografijami.

Temeljni dokumenti političnega sionizma

Inštitut za kulturne in spominske študije je izdal knjigo Judovska država. Temeljni dokumenti političnega sionizma.

Antologija prinaša spise šestih avtorjev, ki so ob koncu 19. stoletja odigrali ključno vlogo pri oblikovanju sionizma, ideologije in gibanja za narodno samoodločbo Judov v lastni domovini. Filozof Moses Hess, zdravnik Leon Pinsker, rabin Isaak Rülf, publicist Nathan Birnbaum, novinar Theodor Herzl ter kulturni kritik Max Nordau so analizirali ekonomsko bedo, družbeno izključenost, politično razdrobljenost in kulturno krizo Judov v Evropi in po svetu. Postavili so tezo, da je vzrok judovske stiske anomalni položaj Judov kot naroda brez domovine.

Zagovarjali so, da morajo Judje pridobiti neko ozemlje kot narodno last in tam ustanoviti avtonomno politično občestvo. Predlagali so tudi diplomatske in praktične načine za dosego tega cilja. Na podlagi teh idej se je na prelomu 19. in 20. stoletja razvilo sionistično gibanje, ki se je osredotočilo na Palestino kot judovsko domovino. Petdeset let kasneje je to gibanje doseglo ustanovitev države Izrael.

Sionizem kot specifični judovski nacionalizem je bistven element moderne judovske zgodovine. Hkrati pa brusi razumevanje drugih nacionalizmov, zgodovinskih in sedanjih.

Prostomorfemskost v slovenščini

Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša je izdal knjigo Andreje Žele Prostomorfemskost v slovenščini. Namen te strokovne knjige je predstaviti in opredeliti, katere besed(ic)e nastopajo v vlogah prostih morfemov, na katere polnopomenske besede se ti prosti morfemi navadno pomensko in skladenjsko navezujejo, in kakšna in kolikšna je vloga prostih morfemov v slovenščini.

Delo sestavljajo poglavja: Prostomorfemskost, Prostomorfemskost med leksemom in povedjo, Prostomorfemskost kot slovnica v slovarju: slovarski prikaz prostomorfemskosti in še Priloga: referenčni članki. Naslovi usmerjajo iz teorije v prakso, osnovnemu besedilu pa so za posamezne osvetlitve še posebej, v prilogi, dodani članki, ki podrobneje razčlenjujejo posamezne pojave in probleme.

Prostomorfemskost do neke mere rahlja meje leksemov in tako odločilno vpliva na pomenska in slovnična razmerja med leksemi, s tem pa sogradi in sooblikuje slovensko skladnjo.

Risoroman Berlin

Založba ZRC in Inštitut za kulturne in spominske študije sta izdala monumentalno trilogijo ameriškega avtorja Jasona Lutesa Berlin, ki je postavljena v weimarsko Nemčijo tik preden so leta 1933 oblast prevzeli nacisti. Burno, delno kaotično in protislovno petletno zgodovinsko obdobje je prikazano skozi prigode več likov iz različnih družbenih skupin takrat tako svetovljanskega kot dekadentnega in politično razcepljenega Berlina.

Dogajanje povezujeta osebni zgodbi kritičnega novinarja Severinga in sveže študentke Marthe, ki vsak na svoj način opazujeta dogajanje okoli sebe. Razločna (ligne claire) in realistična risba, pospremljena s posrečenimi grafičnimi vložki, predvsem pa subtilen pripovedni način z močno zgodbo Berlin postavljajo na vidno mesto med zgodovinskimi risoromani, kot je Maus Arta Spiegelmana.

Slovenski prevod integralne različice risoromana, ki je nastajal vse od leta 1996, je objavljen nekaj mesecev po prvem izidu trilogije v eni knjigi in slovenskim bralcem ponuja možnost branja tega v svetu vse bolj priljubljenega in cenjenega žanra.

Študije o magičnem v vsakdanjem življenju

V zbirki Studia mythologica Slavica je Inštitut za slovensko narodopisje izdal knjigo v angleščini Charms and Charming. Studies on Magic in Everyday Life. Knjiga (Zagovori in zagovarjanje. Študije o magičnem v vsakdanjem življenju) je skupno delo osemnajstih uglednih evropskih raziskovalcev verbalne magije in zdravljenja z zagovori.

Prispevki so posvečeni fenomenološkim in teoretskim raziskavam zagovarjanja, pri čemer avtorji uporabljajo številne metodološke pristope in obravnavajo zelo različne teme, od vprašanj izvora ustnega izročila do recepcije in razširjenosti zagovarjanja. Osrednja tema raziskav je zagovarjanje, ki je najbolj poetična oblika besedne magije. Zagovori so v Evropi še vedno razširjen žanr in vsebujejo zelo stare elemente magije.

Poleg pestrega metodološkega spektra zaobjemajo študije tudi široko geografsko območje: od Anglije do Rusije in Irana, vključujejo tudi Slovenijo.

Avtorji prispevkov so: Svetlana Adonyeva, Saša Babič, Valer Simion Cosma, Maria Eliferova, Liudmila Fadeyeva, Henni Ilomäki, Toms Íencis, Olga Khristoforova, Louise S. Milne, Davor Nikoliă, Éva Pócs, Evelina Rudan, Alevtina Solovyeva, Eszter Spät, Josipa Tomađiă, Inna Veselova, Vilmos Voigt, Deniver Vukeliă, Zsuzsa Závoti.