Kakšna je trenutna diagnoza slovenske politike, se v politiki resnično da kaj spremeniti, kakšna je prihodnost Slovenije in Evrope ob vse bolj negotovih geopolitičnih razmerah in demografskih izzivih? Teh in mnogih drugih vprašanj smo se dotaknili v video pogovoru s teologom, zdravnikom, piscem knjig, nekdanjim jezuitom in poslancem Francetom Cukjatijem.

Obnašanje nekaterih politikov pobalinsko in neresno

Ker je bil v politiki dejaven tri mandate, tudi danes, ko je v pokoju, z zanimanjem spremlja slovensko politično sceno in pravi, da je razočaran. Kot nekdanjega zdravnika, smo ga vprašali, kakšno diagnozo bi postavil trenutni slovenski politiki. »Tisti vidni politiki, ki dajejo vtis in podobo državne politike, tako v vladi kot v parlamentu, se v mnogih stvareh obnašajo nekako naivno, pobalinsko, otročje, neresno in nerazsodno. Če pa bi iskal diagnozo, lahko rečem, da bi pri določenih politikih res lahko zaznali čisto šolski primer psihopatije. V tem mandatu je to v ospredju pri nekaterih politikih, ki so najbolj odgovorni.«

Volivci morajo biti ozaveščeni

Za politike, pri katerih vidi znake psihopatije, ni zdravila, je neposreden, zato meni, da zdravilo potrebujejo volivci, »da vedo, koga voliti. V tem je vsa umetnost in zaradi tega je tudi takšen napad na medije, ki niso v rokah vladne strukture. To je edino zdravilo. Volivci potrebujejo zdravilo v obliki ozaveščenosti in premisleka. Prepričan sem, da bodo naslednje volitve nekoliko bolj objektiven rezultat mišljenja prebivalcev,« meni nekdanji predsednik Državnega zbora, ki si želi visoke volilne udeležbe: »Mislim, da bo nadpovprečna, saj veliko slojev v državi čuti nujnost spremembe.«

France Cukjati je mož in oče štirih sinov ter dedek 24 vnukom. FOTO: Siniša Kanižaj

O molku, ki je bil privzgojen

Pogosto med ljudmi velja prepričanje, da ne morejo ničesar spremeniti, da njihov glas nič ne šteje, zato se ne odpravijo na volitve. A kot poudarja naš sogovornik, imajo volivci na dan volitev veliko moč. Po njegovih opažanjih je napaka tudi to, da desni volivci v družbi molčijo. »Ta molk je bil nekako privzgojen. Vsa desetletja po drugi svetovni vojni je bilo v stari generacijo to zabetonirano, da si moral molčati.« A sedaj vidi določene premike. »Med mladimi se zdaj kaže pogum, da povedo svoje stališče, ne da bi se prepirali ali žalili drugače mislečih. Povedo, da mislijo drugače.«

Nekateri sanjarijo o Jugoslaviji

25. junija bo Slovenija praznovala 35 let, odkar je formalno samostojna država. A po njegovih besedah »10 ali 20 odstotkov prebivalcev še vedno sanjari o nekdanji Jugoslaviji, čeprav te države ni več. Občutek imam, da nam ravno teh 10 odstotkov ljudi vlada. In teh 10 odstotkov ljudi skicira usodo mandata. Mislim, da se tega mi ne zavedamo. Da manjšina pravzaprav vlada večini in to prikriva s svojim vplivom na medije. Ljudje, ki spremljajo samo mainstream medije, lahko dobijo vtis, da je vse to, kar poslušajo, berejo in gledajo, resnično«.

Vsa desetletja po drugi svetovni vojni je bilo v stari generacijo zabetonirano, da si moral molčati.

V iskanju skupnega stališča

Politika je sklepanje kompromisov. O posameznih vprašanjih najprej tečejo usklajevanja na ravni posameznih političnih strank. V poslanski skupini smo pred pomembnimi glasovanji člani poslanske skupine sedeli ure in ure ter usklajevali stališča, se spominja Cukjati: »V naši poslanski skupini SDS, katere poslanec sem bil, smo praktično vedno našli skupno stališče. To smo dosegli s prepričevanjem, z dokazovanjem in odprto razpravo. Včasih je kdo rekel, da kakšne zadeve ne bo podprl, ampak je to povedal že na usklajevanju poslanske skupine, tako da smo vedeli, da bo ta oseba drugače glasovala. Nič hudega. Mi smo imeli to fantastično urejeno. Tukaj nas je Janez Janša kar 'pošlihtal', saj je vztrajal, da se moramo uskladiti in dogovoriti.« S tega vidika se Cukjatiju zdi pomembno, da imamo močne glavne stranke tako na levem kot desnem političnem spektru, saj je koordinacija po njegovem mnenju lažja.

»Ljudje, ki spremljajo samo mainstream medije, lahko dobijo vtis, da je vse to, kar poslušajo, berejo in gledajo, resnično,« pravi nekdanji poslanec. FOTO: Siniša Kanižaj

Izzivi nižje rodnosti in priseljevanja

Evropska celina in z njo Slovenija se soočata z demografsko zimo. Rojstev je vse manj, iz gospodarstva pa slišimo pozive, da potrebujemo mlado in usposobljeno delovno silo, pri čemer trčimo ob vprašanje migracij. »Zagotovo moramo biti odprti za priseljence, ampak država mora imeti oblast na mejah. Država mora vedeti, kdo prihaja in zakaj prihaja ter kaj bo z njim,« opozarja in daje primerjavo z vsakdanjim življenjem: »To je tako, kot če gospodar hiše nima ključa od vhodnih vrat in bi v njegovo kuhinjo prosto prihajali ljudje. Nezakoniti prehodi ne smejo biti dovoljeni. Avstralija je to odlično uredila. Vsak, kdor pride nezakonito tja, ga čaka pot domov in nima nikoli več pravice vstopa v Avstralijo.«