Papežu Frančišku so med tiskovno konferenco na letalu med letom iz Mehike proti Rimu zastavili tudi vprašanje o skupni izjavi, ki sta jo na Kubi podpisala z ruskim pravoslavnim patriarhom Kirilom. Iz Ukrajine namreč prihajajo glasovi, da se grško-katoliški verniki čutijo izdani in govorijo o »političnem dokumentu«, ki podpira rusko politiko.

Papež je najprej odgovoril na vprašanje, ali ga je patriarh Kiril povabil v Moskvo in ali bi morda lahko šel na Kreto, kjer bo spomladi zasedal vsepravoslavni koncil. Sveti oče je zatrdil, bo tam gotovo navzoč duhovno in s posebnim sporočilom. Všeč bi mu bilo, če bi lahko odpotoval na Kreto in pozdravil navzoče na vsepravoslavnem koncilu, vendar mora spoštovati razmere. Pravoslavna stran želi na koncil povabiti »katoliške opazovalce«, kar po papeževih besedah že predstavlja »precejšen most«. »Za katoliškimi opazovalci bom jaz z molitvijo in najboljšimi željami, da bi pravoslavni šli naprej, saj so bratje in njihovi škofje so škofje kakor mi«, je dejal Frančišek. Dodal je, da je Kiril njegov brat in da sta se med srečanjem na Kubi poljubila, objela in se dve uri pogovarjala kakor brata.

Nato je spregovoril o pogovoru ukrajinskega katoliškega nadškofa Svjatoslava Ševčuka, v katerem je povedal, da se ukrajinski narod oziroma mnogi Ukrajinci čutijo zelo razočarani in izdani. Papež Frančišek je priznal, da ga je ob teh izjavah nekoliko zaskrbelo. Najprej je izpostavil, da nadškofa Ševčuka dobro pozna, saj sta v Buenos Airesu skupaj delala štiri leta. Ko je bil izbran za višjega nadškofa, je ob slovesu papežu podaril ikono Marije Nežnosti. Je ena redkih stvari, ki jih je Frančišek prinesel s seboj v Rim in jo ima danes na pisalni mizi.

»Da bi razumeli določeno novico, določeno izjavo, je potrebno iskati hermenevtiko vsega«, je zatrdil Frančišek. Pogovor je naredil ukrajinski duhovnik, objavljen pa je bil v nedeljo, 14. februarja, v Ukrajini. Izjava, da so mnogi Ukrajinci razočarani, je objavljena ob koncu pogovora. Frančišek je pogovor s Ševčukom prebral in takole komentiral: »Nadškof Ševčuk predstavlja dogmatično stran, opredeljuje se kot sin Cerkve, v občestvu z rimskim škofom in Cerkvijo. Govori o papežu, bližini s papežem, ter o sebi in svoji veri, tudi o tamkajšnji veri pravoslavnih ljudi. Z dogmatične strani ni nobene težave. Je pravoverna v pravem pomenu besede, torej v skladu s katoliškim naukom. Kot v vsakem pogovoru pa velja, da ima vsakdo pravico povedati svoje stvari; Ševčuk tega ni govoril o srečanju, saj o srečanju pravi: Je nekaj dobrega in moramo iti naprej.«

Frančišek je nadaljeval, da gre za osebne ideje posameznika, kot primer pa je navedel svoj odgovor na eno od prejšnjih vprašanj, ki mu je bilo zastavljeno na letalu. Kar je povedal o škofih, ki prestavijo duhovnike pedofile – da bi bilo najbolje, da odstopijo, je papeževo osebno mnenje in ni dogmatično stališče. Enako ima tudi nadškof Ševčuk svoja osebna mnenja, o katerih se lahko pogovarjamo, in do njih ima nadškof vso pravico.

Upoštevati je potrebno še eno okoliščino. Ukrajina je trenutno v obdobju vojne in trpljenja, veliko je različnih razlag. Frančišek je spomnil, da je o ukrajinskem narodu velikokrat govoril, prosil za molitev in bližino, med opoldanskimi nagovori in sredinimi avdiencami. A o zgodovinskem dejstvu vojne ima vsak svoje mnenje: kakšno je stanje, kdo jo je začel, kaj bi bilo potrebno narediti in česa ne. To je zgodovinski problem, obenem pa tudi osebni problem te države, ki govori o trpljenju. Po papeževih besedah torej lahko razumemo, da se v takšnih razmerah ljudje počutijo izdani in razočarani. Ševčuk v pogovoru pravi, da so ga mnogi verniki klicali ali mu pisali in dejali, da se čutijo globoko razočarani in izdani s strani Rima. Dokument izraža stališče o tem vprašanju v Ukrajini. V njem je govora o tem, da je potrebno končati vojno in sprejeti sporazume. Cerkev v Rimu in papež sta vedno rekla, da je treba iskati mir. Frančišek je tudi sprejel oba predsednika. In – kot je dodal – razume, ko nadškof Ševčuk pravi, da je slišal te stvari od ljudi.

Papež Frančišek je zatrdil, da podpisa izjave ne obžaluje. Potrebno je spoštovati, da ima vsak človek mnenjsko svobodo.

Na vnovič zastavljeno vprašanje, ali je patriarh Kiril papeža povabil v Moskvo, je sveti oče odgovoril, da je bil njun pogovor zasebne narave, njegove vsebine pa nima namena predstavljati javnosti. Ob koncu je pripomnil: »Lahko le rečem, da sem ven prišel srečen, on pa tudi.«

Vir: Radio Vatikan
Foto: splet