Misijon Ampitafa zaobsega 19 cerkva, ki so razdeljene v tri centre. Ti služijo kot izhodišča in upravna središča za posamezne »podružnice«. Eden od teh centrov je v kraju Vatanato, kjer je cerkev posvečena svetemu Florijanu. Svetega Florijana je misijonar Janez Krmelj izbral za zavetnika cerkve in celotnega kraja, saj je naselje Vatanato dvakrat povsem pogorelo.

Misijonar Janez Krmelj je pri sveti maši predstavil življenjsko zgodbo in zgled svetega Florijana. FOTO: Osebni arhiv Marka Antona Ramšaka

Prvič je pogorelo leta 2017. Takrat so ognjeni zublji uničili čez 160 domov, ponoči pa so pokradli še vso živino. Požar je bil le način, s katerim so zločinci domačine spravili v zmedo, da so lažje ukradli živino. Šlo je za premišljen zločin, saj se je vse odvilo ravno v času, ko je bil misijonar Janez v tujini. Možje, ki so kradli, so se celo preoblekli v ženske obleke in si na hrbtih naredili lutke otrok, s katerimi so prestrašili vojaško pomoč, ki je prišla reševat domačine, saj si niso upali streljati na kradljivce. To je bil katastrofalen dogodek za domačine, ki so ostali brez vsega. Brez strehe nad glavo, brez oblek, brez posod za kuhanje in brez živine. Kraj je nekaj let pozneje prizadel še en velik požar, ob katerem pa je država nudila veliko pomoči, da so si domačini lahko opomogli.

Vitraj svetega Florijana v cerkvi v Vatanato, ki so ga naslikali slovenski prostovoljci. FOTO: Osebni arhiv Marka Antona Ramšaka

V nedeljo, 3. maja, na predvečer praznika svetega Florijana, zavetnika cerkve in kraja Vatanato, so se zbrale skupine mladih iz širše okolice in preživele večer ter del noči v cerkvi. Skupine iz posameznih krajev so namreč nastopile s pevsko točko in se tako predstavile drugim. Pravzaprav je to tudi ekumenski dogodek, saj je na večer petja prišlo tudi veliko protestantov, ki bivajo v Vatanato. Zbralo se nas je okrog 200, s programom v cerkvi pa smo zaključili okrog ene ure zjutraj. Nato so nekateri mladi v bližini cerkve zaspali za nekaj ur in se zgodaj zjutraj peš vrnili v domači kraj, saj so v ponedeljek imeli pouk. Drugi smo se udeležili praznične svete maše na dan praznika.

Sveta maša je bila obogatena s petjem in plesom ob prinosu evangeliarija (knjige, iz katere se je pri sveti maši bral evangelij) in darov, tako kruha in vina, kot tudi darov zemlje domačinov. FOTO: Osebni arhiv Marka Antona Ramšaka

Misijonar Janez Krmelj je od slovenskih gasilcev prejel gasilske obleke (hlače, jakne in čelade). Tako smo praznik popestrili, ko so si domačini nadeli obleke in sem Malgašem razložil, kakšna je funkcionalnost oblek. Predvsem pa sva jim z misijonarjem Janezom želela predstaviti zgled teh Slovencev in Slovenk, ki tudi brez plačila delajo za dobro človeka. Ki svoja življenja zastavljajo za druge in prostovoljno pomagajo, kadar je najtežje.

Domačini so se razveselili, da so lahko oblekli uniforme, saj podobnih oblačil na Madagaskarju ne uporabljajo. FOTO: Osebni arhiv Marka Antona Ramšaka

Po sveti maši je sledilo še kosilo. Ker je šlo za poseben praznik in se moj čas na Madagaskarju izteka, sem iz darov, ki sem jih prejel v Sloveniji, financiral kosilo za vseh okrog 220 oseb. Skupaj smo na prostem ob cerkvi jedli riž in fižol. Deležen sem bil velike hvaležnosti s strani ljudi, da so ta dan bili siti. Že prej duhovno in potem tudi telesno.

Utrinek s tržnega dneva v Vatanato. FOTO: Osebni arhiv Marka Antona Ramšaka

Hišice domačinov v naselju Vatanato. FOTO: Osebni arhiv Marka Antona Ramšaka