Zapri
Iskanje

Gasilski kaplan Mychal, »žrtev št. 1« v napadih na newyorška dvojčka

Mojca Masterl Štefanič
Za vas piše:
Mojca Masterl Štefanič
Objava: 09. 09. 2021 / 18:30
Čas branja: 5 minut
Nazadnje Posodobljeno: 09.09.2021 / 15:36
Ustavi predvajanje Ustavi predvajanje

Gasilski kaplan Mychal, »žrtev št. 1« v napadih na newyorška dvojčka

Gasilski kaplan Mychal, »žrtev št. 1« v napadih na newyorška dvojčka
Ime p. Mychala je zapisano na spominski plošči št. 18, ob imenih vseh reševalcev, ki so prvi prihiteli na prizorišče napadov FOTO: Wikipedia
Ko so obupani ljudje 11. septembra 2001 skakali iz gorečih stolpov Svetovnega trgovinskega centra, je gasilski kaplan Mychal Judge stal na kraju tragedije in molil za žrtve. Kmalu zatem je umrl tudi sam.

P. Mychal, frančiškan, je že čakal v avli gorečega severnega stolpa, ko so gasilci uredili svoj zasilni poveljniški štab, v prispevku spominja Thomas Spang, dopisnik avstrijskega Kathpressa. Malo pred tem je drugo potniško letalo kakor raketa treščilo v sosednji stolp dvojček. Tedanji župan New Yorka, Rudy Giuliani, je prav tako že prihitel na kraj nesreče in gasilskega kaplana prosil, naj moli za žrtve in celotno mesto. Francoska filmarja Jules in Gedeon Naudet, ki sta pripravljala dokumentarec o Svetovnem trgovinskem centru, sta posnela duhovnika v gasilski uniformi, ki ni pustil, da bi mu preprečili, da se približa oknu in je tako bližje obupanim ljudem.

P. Mychal Judge FOTO: Wikipedia

P. Mychal je želel ponuditi svojo bližino vsem, ki so v begu pred plameni skakali v gotovo smrt. Medtem ko so drugi ljudje odvračali pogled od pretresljivih prizorov, je sam opazoval, kako je na kup padalo na desetine mrtvih teles. Njegov prijatelj Michael Duffy ga je tako dobro poznal, da je svojemu sobratu lahko bral z ustnic. »Ničesar ni govoril, le molil je,« je dejal p. Michael, ki si je ure in ure ogledoval dokumentarne posnetke. »Jezus, prosim Te, naj se to takoj konča!« je moledoval: »Bog, prosim Te, končaj to!«

Kmalu zatem se je južni stolp v grozljivem trušču sesedel. Zaradi pritiska je razneslo vsa okenska stekla, duhovnika je odneslo prek cele avle in ga v prostem padu potisnilo po stopnišču. Te gromozanske sile ni preživel. »Da je med svojo duhovniško službo, ko je molil za ljudi, ki so skakali v smrt, umrl na ta način, je bil pravzaprav najprimernejši način,« meni frančiškanski pater Michael, ki je bil vse od sedemdesetih let prejšnjega stoletja tesno povezan s svojim sobratom irskih korenin.

P. Mychala so z oznako DM0001-01 kot »žrtev št. 1«, prvega identificiranega pokojnika, prinesli v cerkev sv. Petra v New Yorku in njegovo truplo položili pred oltar.

Policijski poveljnik Bill Cosgrove je našel nepremično telo p. Mychala. Skupaj s skupino reševalcev je njegovo truplo odnesel iz severnega stolpa. Reutersova fotografinja Shannon Stapleton je trenutek ovekovečila na posnetku, ki ga danes pozna ves svet, eden od ameriških piscev pa ga je pozneje naslovil »American Pieta«.

Smrt kot vrhunec življenjskega dela

P. Mychala so z oznako DM0001-01 kot »žrtev št. 1«, prvega identificiranega pokojnika, prinesli v prvo katoliško cerkev v New Yorku, k sv. Petru, ki je le nekaj korakov oddaljena od »Točke nič«, kraja, kjer sta stala dvojčka, in njegovo truplo položili pred oltar. »Ni bil junak le zaradi tega, kar je storil 11. septembra,« se spominja tedanji župnik pri sv. Petru, Kevin Madigan. »S smrtjo je vsa njegova pastorala dosegla vrhunec.« Če ga bodo kdaj morda razglasili za svetnika, bo to zaradi vsega, kar je počel pred 11. septembrom 2001.

»Tako pozorno je znal prisluhniti, da je vsakdo dobil občutek, da je edini človek na svetu,« se nesebičnega duhovnika spominja njegov prijatelj p. Michael Duffy. Zato so mu mnogi ljudje »zaupali kot svojemu najboljšemu prijatelju«. Ubogi in premožni, brezdomci in mogočneži, oboleli z aidsem in reševalci, prav vsi.

P. Mychalu so mnogi ljudje zaupali kot svojemu najboljšemu prijatelju.

Med njimi je recimo Lee Ielpi, ustanovitelj Muzeja 911 v spomin na teroristične napade in upokojeni gasilski častnik, ki je več mesecev kopal po ruševinah dvojčkov, da bi našel posmrtne ostanke svojega sina Jonathana. »Bil je eden tistih posebnih ljudi, ki jih v življenju redko srečamo in nanje nikoli ne pozabimo,« Ielpi opisuje stvarnega duhovnika, ki je bil v mladih letih sam alkoholik in povsem na dnu – te izkušnje ni nikoli pozabil.

Po smrti p. Mychala je tedanji poveljnik newyorških gasilcev, Thomas Von Essen, spregovoril o dotlej manj znani strani frančiškanskega duhovnika. Pater mu je zaupal, da ima istospolna nagnjenja, vendar je do konca življenja spoštoval in upošteval zaobljubo čistosti. Morda si je ravno zaradi tega toliko prizadeval za obolele z aidsem. Med prejemanjem bolniškega maziljenja ga je umirajoči homoseksualec nekoč vprašal: »Ali mislite, da me Bog sovraži?« P. Mychal je moža poljubil na čelo in ga objel.

»P. Mychal je svetnik«

Bogoslužne slovesnosti v cerkvi sv. Frančiška Asiškega, ki stoji nasproti postaje Penn, kjer je pokojni kot mladenič mimoidočim čistil čevlje, se je udeležilo več kot 3.000 ljudi, med njimi tudi nekdanji ameriški predsednik Bill Clinton s soprogo Hillary. Župan Giuliani je z enim stavkom povzel, kar si je mislila večina navzočih: »P. Mychal je svetnik.«

P. Mychal je umrl med prvimi, da bi vsem drugim žrtvam utrl pot v posmrtno življenje.

P. Michael Duffy se še danes spominja klica svojega predstojnika, ki mu je sporočil, da ga je prijatelj v oporoki določil za pridigarja pri svoji pogrebni maši. Najprej se je temu upiral, potem pa je nalogo le sprejel. P. Mychal je umrl med prvimi, da bi vsem drugim žrtvam utrl pot v posmrtno življenje, je pojasnil žalujočemu občestvu. Tam je lahko izrekel dobrodošlico vsem gasilcem, ki so prav tako umrli 11. septembra, jih prijel za roko in jih odvedel k Bogu.

Dvajset let pozneje se frančiškan na vprašanje, ali misli, da bo gasilski kaplan kdaj razglašen za svetnika, le prisrčno nasmeje: sam je imel pred očmi malce staromodno podobo, da morajo biti svetnik popolni ljudje, pove o svojem pokojnem prijatelju in doda: »On jim gotovo lahko zgled.«

Podprite Družino!

Članek, ki ga brez omejitev berete, za vas posebej ustvarja uredništvo spletnega medija Družina.

Medtem ko so članki tednika Družina, prilog in revij tudi v digitalni obliki dostopni samo naročnikom, želimo, da bi bile naše dnevne novice o družbi in Cerkvi še naprej brezplačne in prosto dostopne vsem na spletu.

Zato vas prosimo, da nas podprete z darom v sklad za razvoj.

Tako boste bistveno pripomogli, da se bo glas slovenskih katoličanov slišal tudi na spletu in preko družabnih omrežij.

Družina d.o.o., Krekov trg 1, 1000 Ljubljana
SI56 02014-0015204714, odprt pri NLB

Sklic: 00  76805



Hvala že v naprej za vaš prispevek!

Uredništvo spletnega medija Družina 

Nalaganje
Nazaj na vrh