Gluhoslepa zakonca ob zlati poroki obnovila poročne obljube
Gluhoslepa zakonca ob zlati poroki obnovila poročne obljube
»Petdeset let zakona je zgodba o zvestobi, zaupanju, medsebojni podpori in ljubezni, ki vztraja skozi vse življenjske preizkušnje,« so ob dogodku zapisali v Združenju gluhoslepih Slovenije DLAN na FB profilu.
Obred v jeziku gluhoslepih
Obred je potekal v grajski poročni kapeli na Gradu Dvor, kjer so pripravili tako civilni kot cerkveni obred, ki ga je vodil pater Bogdan Knavs.
Posebnost dogodka je bila njegova dostopnost. Oba obreda sta bila v celoti tolmačena v jezik gluhoslepih, pri čemer sta zakoncema pomagala njuna osebna asistenta. »Slavljenca sta tako lahko vsak trenutek obreda doživela v jeziku, ki jima je dostopen in blizu,« so zapisali. Tudi drugim članom združenja in svatom so spremljanje obreda omogočali tolmači in osebni asistenti.
FOTO: Vida Habjanič/Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN
Generalna sekretarka Združenja gluhoslepih Slovenije DLAN Simona Gerenčer je za novinarje na dogodku pojasnila, da sta si zakonca želela pomemben jubilej praznovati skupaj s člani združenja, zato so jima pripravili presenečenje, piše STA.
»Ljubezen je večna«
Pater Bogdan Knavs je po poroki na družbenih omrežjih zapisal, da mu je bilo v veliko čast spremljati zakonca ob njunem jubileju. »Privilegij je, da smem biti ob Ljudeh v vseh trenutkih življenja: da z njimi jokam ter da se z njimi veselim. Včeraj je bil trenutek zemeljskega slovesa (a le začasno slovo, kajti Ljubezen je večna). Danes pa ob posebnem trenutku zlate poroke gluhoslepih Olge in Franca.«
Pater Bogdan Knavs na desni. FOTO: Vida Habjanič/Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN
Recept za dolgo zakonsko zvezo
Njuna življenjska zgodba je posebna. Franc je gluh od rojstva, kasneje pa je postopoma izgubljal tudi vid, a še vedno vidi nekaj malega. Olga je sluh izgubila že v otroštvu, pozneje pa je začela izgubljati še vid. Kljub temu ostajata neločljiva. Po besedah Simone Gerenčer se tudi po petdesetih letih vsakdanjega življenja še vedno pogosto držita za roke in si naklonjenost izražata z nežnimi dotiki.
Skupaj ustvarjata tudi umetniška dela. Franc pripravlja drobne koščke barvnega papirja, Olga pa jih zvija v različne oblike. Tako nastajajo labodi in druge papirnate skulpture, ki jima prinašajo veselje in smisel.
Naj jima Bog nakloni še veliko skupnih trenutkov. FOTO: Vida Habjanič/Združenje gluhoslepih Slovenije DLAN



