Danes, 31. januarja, praznujemo god ustanovitelja salezijancev sv. Janeza Boska.

Življenjska pot in poslanstvo

Janeza Boska (1815–1888) je papež Pij XI. (1922–1939) leta 1934 ob razglasitvi za svetnika imenoval najodličnejši vzgojitelj, papež Janez Pavel II. (1978–2005) pa ga je ob koncu praznovanja 100. obletnice smrti leta 1989 razglasil za očeta in učitelja mladine.

Janez Bosko je živel z materjo, saj mu je oče umrl, ko je bil star dve leti. V mladih letih je okusil revščino in neugodne razmere v takratni severni Italiji, zato jes Janez s težavo dokončal študij. V duhovnika je bil posvečen leta 1841. Po nasvetu duhovnega voditelja sv. Jožefa Cafassa je v Torinu iskal priložnosti, kako bi pomagal mladini.

Ustanovitev oratorija

Istega leta je zbral ljudi, ki bi mu pomagali pri delu za mlade. Fante po zaporih in na ulicah je začel vabiti, naj pridejo k njemu, ko bodo prosti, zlasti ob nedeljah. Po petih letih preizkušenj in odpovedovanj je leta 1846 za svojo dejavnost v Valdoccu blizu Torina dobil stalni prostor, kjer so postopno zrasle njegove ustanove. Iz Pinardijeve lope se je sčasoma razvila mogočna ustanova z imenom oratorij, v kateri so gojenci lahko razvijali svoje sposobnosti ter postajali pošteni državljani in dobri kristjani, kar je bil tudi cilj Boskovih vzgojnih prizadevanj.

Janez Bosko se je uveljavil predvsem z vzgojo, ki jo je imenoval preventivni vzgojni sistem.

Ljubezen do mladih rodila salezijansko skupnost

Temelj vzgoje mladih je ljubezen, kot jo je izpovedal Bosko leta 1846, ko so mu v hudi bolezni prav mladi od Boga izprosili povrnjeno zdravje. Najboljšim štirim fantom, ki jim je leta 1854 zaupal svojo zamisel, je svetoval, naj izpovedo obljubo ljubezni. Začeli so se imenovati salezijanci. Salezijanec vzgojitelj je tisti, ki ljubezen postavi za temeljni odnos do mladih. Vendar Bosko pravi, da samo ljubezen ni dovolj. Mladi morajo vzgojiteljevo ljubezen čutiti in jo vračati. Stičišče med vzgojiteljem in gojencem predstavlja dobrohotna, občutena in brezpogojna ljubezen. Bosko jo je dobil kot dediščino po vzgoji svoje matere.

Kogar imam rad, temu tudi posvetim svoje najboljše moči. Bosko je to vzgojno sožitje imenoval asistenca. Vzgojitelj ravna po praktičnih življenjskih načelih. Eno od teh je Boskov vzgojni trinom. Bosko pravi, da je vzgoja dobra samo, če enakovredno upošteva vse človekove zmožnosti, ki jih izrazi z razumom – vzgoja naj bo po pameti, z ljubeznijo – vzgoja naj bo po ljubezni, z vero – vzgoja naj bo verska. Vsakršno neupoštevanje te antropološke celovitosti človeka pomeni njegovo krnitev ter povzroča neprecenljivo škodo.

Janez Bosko je poskrbel tudi za to, da se njegovo vzgojno poslanstvo v prid mladih nadaljuje. Med drugim je ustanovil redovno družbo salezijancev, ki zdaj nadaljujejo njegovo poslanstvo: salezijanci (SDB), sestre hčere Marije Pomočnice (HMP), salezijanci sotrudniki (DBS), don Boskovi gojenci (DBG), don Boskove prostovoljke (DBP) in še 20 drugih vej salezijanske družine.

Salezijanci v Sloveniji

Salezijanci so ena od moških redovnih skupnosti tudi v Cerkvi na Slovenskem, ki jih je v 19. stoletju ustanovil Janez Bosko v Italiji. Njihovo življenje in poslanstvo sta predstavljena na spletni strani. Župnija, ki se imenuje po njem, je leta 2017 praznovala 30-letnico. Župnija Kodeljevo pa je lani zaznamovala 100 let prihoda salezijancev.


Foto: Žiga Lovšin

Salezijanci so v Slovenijo (na Rakovnik) prišli 23. novembra 1901. Leta 1922 je bila v Ljubljani ustanovljena salezijanska inšpektorija (provinca). Del omenjene inšpektorije se je leta 1972 osamosvojil in se organiziral v novo, hrvaško inšpektorijo. Vrhovni predstojnik salezijancev Pascual Chávez Villanueva je 18. januarja 2012 za šestletni mandat 2012–2018 imenoval novega inšpektorja Inšpektorije sv. Cirila in Metoda – Ljubljana ravnatelja salezijanske skupnosti Ljubljana Rakovnik mag. Janeza Potočnika. Od leta 2018 je mesto inšpektorja Inšpektorije sv. Cirila in Metoda – Ljubljana prevzel mag. Marko Košnik.

Salezijanci v Inšpektoriji sv. Cirila in Metoda – Ljubljana

Slovenska inšpektorija (provinca) je imela v letu 2011 sto članov. Salezijanci delujejo v vseh šestih slovenskih (nad)škofijah ter v krški, tržaški, barski, zrenjaninski in hamiltonski škofiji, kjer upravljajo 35 župnij. Razdeljeni so v 14 redovnih skupnosti. V nekaterih župnijah delujejo tudi salezijanski mladinski centri. Dejavni so na področju vzgoje in izobraževanja (gimnazija Želimlje, glasbena šola, center za izobraževanje v Črni gori, dijaški domovi, center domače in umetnostne obrti), sociale (Skala, projektno učenje za mlade), pastorale otrok (oratorij), usposabljanja mladih župnijskih sodelavcev, na področju tiska (založba Salve) ter v domovih za srečanja.

Povzeto po besedilu sodelavcev Salezijanskega inšpektorata.