Letošnja 3. skupina Poletne šole skupnosti je povezala enaindvajset dijakov in študentov ter pet članov ekipe, ki smo se na majhnem otočku Kaprije spoznali med seboj in teden dni preživeli življenje v skupnosti. Odmaknjenost od celine, preprost način življenja, delo v skupinah, spoznavanje vrednot in medsebojno druženje so nas povezovali skozi celoten počitniški teden. Naše duše so bogatili duhovni programi, ki so se odvijali ob dopoldnevih, maša med opazovanjem sončnega vzhoda, vigilija na plaži, medtem ko smo za telo poskrbeli s plavanjem v čistem morju, ročnem pomivanj loncev izjemnih velikosti, ročnem zajemanju vode iz vodnjaka (če zmanjka elektrike, seveda tudi vodna črpalka ne dela), lovljenju potepuške mačke, ki se si je privoščila namakanje v naši pijači, itd. Ugotovili smo, kako pomembna je usklajenost celotne skupine med seboj, četudi je bil med nami precejšen starostni razpon, tako da so srednješolci občasno s svojim pubertetniškim obnašanjem in vprašanji »kravžljali« živce resnejšim študentom. Kljub temu nas je med seboj velikokrat povezal smeh (ko smo npr: pogrebno cizo pred hišo nehote zamenjali za nakupovalni voziček), ples s. Metke s slušalkami ... Razveselili smo se preprostih stvari, npr. tuširanja ob koncu tedna (ko so nam končno spraznili greznico), vrnitev električnega toka (da smo lahko skuhali kosilo), popravilo vodne črpalke (da ti ni zmanjkalo vode ravno med tuširanjem). Pester program so popestrile tudi manjše nezgode, kamor na primer sodi poln podplat bodic morskega ježka, ki je od bodočega zdravnika Anžeta zahteval obsežno popoldansko »operacijo na plaži«.



Sestavili smo tudi slogan počitniškega tedna: Kdor na Kaprijah živi, si svojo dušo bogati, vendar kljub temu trpi, ker greznica več ne drži. A mi s tem svoj značaj klešemo in v božji ljubezni plešemo!

Bilo je fantastično in naslednje leto se bomo zagotovo vrnili!

Marija Mezeg