Ob današnjem godovnjaku sv. Hieronimu je popoldne v zgodnjekrščanskem središču v Ljubljani, ki je del arheološkega parka Mestnega muzeja, frančiškan in prof. na Teološki fakulteti br. Miran Špelič daroval mašo v latinskem jeziku. Na mozaičnih tleh, ob krstilnici iz 4. stoletja je v jubilejnem Hieronimovem letu, ko se Cerkev spominja 1600. obletnice svetnikove smrti, se je v nagovoru ozrl na Hieronimovo delo in njegovo dediščino. »Njegovi dediči smo že s tem, ko listamo po Svetem pismu,« je dejal br. Miran in izpostavil Hieronimovo nadarjenost in sposobnost prevajanja. »Ni bil prvi prevajalec Svetega pisma, bil je pa najboljši med prvimi. Če so vsi drugi prevodi iz njegovega časa poniknili, je njegov prevod zaživel in živi še danes. Kaj pomeni, da prevod živi? Da se spreminja! Cerkev ga je prepisovala, razlagala in popravljala.« Br. Miran je dodal, da je pred 40 leti sveti papež Janez Pavel II. podpisal dekret za novo Vulgato, ki pa se zvesto drži Hieronimove razlage.

Hieronim je razumel besedo in razumel tudi misel

Hieronim je Sveto pismo bral kot učenjak in kot svetnik, je dejal br. Miran: »Razumel je besedo in razumel je tudi misel. Razumel je literarno plat in razumel je tudi razodetje.« Povabil je zbrane v zgodnjekrščanskem središču, da – podobno kot je bil Hieronim v svojem času – tudi mi danes postanemo prevajalci Svetega pisma. »Hieronim je prevajal Sveto pismo iz enega jezika v drugega, in iz enega konteksta v drugega. Danes nam ni treba prevajati jezikovno, Sveto pismo imamo prevedeno že v več tisoč jezikov. Prevajajmo svetopisemska besedila v svoje življenje. To prevajanje je najtežje,« je dejal br. Miran in pristavil, da je preprosto treba jemati Besedo v roke, z njo živeti, jo prevesti v svoj način življenja, »da naše življenje postane nov prevod Svetega pisma«.

Največji sovražnik branju Svetega pisma je totalitarni ego

Kljub temu, da je danes Sveto pismo dostopno v vseh jezikih, da ga imamo na telefonih, tablicah, v knjižnicah in knjigarnah, marsikdo do njega ne pride, je dejal br. Miran. »Pa ne zato, ker bi ga zavirale totalitarne oblasti. Največji sovražnik branju Svetega pisma je totalitarni ego, človekova zaverovanost vase, v svojo samozadostnost. Kadar smo ponižni bralci Svetega pisma, takrat lahko zamajamo tudi samozadostnost pri sebi in pri bližnjih; takrat postanemo resnični prevajalci Svetega pisma v službi evangelija, v službi evangelizacije, oznanjevanja. Tako bodo drugi v našem življenju, govorjenju, pisanju in ravnanju prepoznali odsev Svetega pisma – tisti novi prevod, novo Vulgato, ki bo nas popeljala v zdravo ponižnost, v bližino Boga.« Pri tem pa imejmo za zgled sv. Hieronima, je ob koncu pridige zbrane povabil br. Miran: Naj sv. Hieronim prosi za nas, da bi znali naše težke značaje omiliti in omečiti z Božjo besedo, da nas bo Božja beseda vodila do polnosti, do tistega, o čemer piše knjiga Razodetja, ko govori o veličastni slavi Nebeškega Jeruzalema.

Napoved simpozija na SAZU

Ob koncu maše je br. Jan Dominik Bogataj spomnil zbrane na nove izide Hieronimovih spisov in pisem v jubilejnem letu, posebej pa je povabil na simpozij, ki bo od 23. do 26. oktobra na SAZU. Pobudo za simpozij je dal zaslužni profesor Teološke fakultete prof. Rafko Valenčič, pripravlja pa simpozij odbor profesorjev (Bratož, Movrin, Cedilnikova, br. Miran Špelič ..., tajnik odbora je Jan Dominik Bogataj), na njem pa bo sodelovalo prek sto predavateljev, ki bodo življenje in delo sv. Hieronima osvetlili z različnih vidikov.