Najstarejše slovensko rudarsko mesto Idrija je stisnjeno med strma pobočja, ki se spuščajo proti reki Idrijci in potoku Nikova. Ta utesnjenost prinaša v vsakdanje življenje kraja nekatere težave, vendar ponuja njegovim prebivalcem in obiskovalcem hkrati obilo možnosti za razgibane sprehode. Ena najbolj priljubljenih izletniških točk v okolici Idrije je Hleviška planina. Prek nje pelje Slovenska planinska pot, pod njenim travnatim vrhom pa stoji planinska koča, ki je odprta ob koncu tedna.



Zgodovina Idrije je tesno povezana z živim srebrom, ki ga je po ustnem izročilu leta 1490 odkril neki škafar, ko je tam, kjer stoji danes cerkev Svete Trojice, namakal posodo. Ko so osemnajst let pozneje na god sv. Ahacija odkrili še cinabaritno rudo, se razvoja rudarstva ni dalo več ustaviti. Bogata zgodovina kraja, njenih stavb in slavnih prebivalcev, med katerimi so bili Stanko Bloudek, Jožef Mrak, Marko Vincenc Lipold, Baltazar Hacquet in Giovanni Antonio Scopoli, nas spremlja od avtobusne postaje vse do mostu pod gradom Gewerkenegg, kjer planinske markacije zavijejo na drugo stran Nikove. Že nekaj korakov pozneje opazimo na hiši kažipot, ki nas usmeri desno navkreber.

Med hišami, ki se na strmem pobočju sprva stiskajo tesno skupaj, pozneje pa se malce razmaknejo, prispemo na zgornji konec naselja. V dolini vidimo središče Idrije in nad njim na razglednem griču cerkev sv. Antona Padovanskega s križevim potom. Ulica se spremeni v široko pot, ki se mimo dveh odmaknjenih hiš povzpne do gozdne ceste. Na skalnatem robu nad njo je zidano znamenje z Marijinim kipom, nekaj korakov naprej pa razcep planinskih poti.

Lovska pot se požene navkreber prek gozdnatega pobočja, iz katerega na vsakem koraku štrli kakšna skala. Nekaj minut hodimo proti severu, nato se obrnemo proti sončnemu jugozahodu. Ko se drevje nad nami razmakne in znova zgosti, zavijemo desno na široko pot, ki preskoči potoček. Nad krošnjami zakraka krokar, tam nekje zaječi deblo, ko se v taktu vetra nasloni na soseda. Ko se veter poleže, utihne tudi škripanje in gozd se znova pogrezne v tišino.

Pot je široka in položna. V zavetju visokih bukev vijuga vzdolž pobočja in preskakuje potočke, ki so vanj izdolbli žlebove. Pri klopi se zoži v stezo. Ta prečka grapo, se še za krajši čas privije k pobočju, nato pa zavije navkreber in se vzpne do kolovoza. Po njem prispemo do gozdne ceste, ki pelje k planinski koči.

Tudi označena pot čez Kodrov rovt pelje ves čas po gozdu. Najprej hodimo po cesti, ki se pozimi spremeni v sankališče, z njenega konca pa nadaljujemo naravnost čez pobočje, iz katerega štrli množica skal. Pozneje se vzpnemo na greben in po njem do gozdne ceste, ki se spusti na križišče pod Kočo na Hleviški planini. Tam se obe poti – lovska in čez Kodrov rovt – znova združita.

Koča na Hleviški planini stoji na zgornjem robu travnate strmali, na nadmorski višini 818 metrov. Strmino smo najbolj občutili med fotografiranjem, ko smo na zasneženem pobočju naleteli na zanimive sledove. Srni ali gamsu je na pomrznjenem snegu tako drselo, da so bili odtisi kopit na več krajih razpotegnjeni v dolgo črto.

Od koče se lahko v četrt ure povzpnemo na vrh Hleviške planine. Na strmi stezi, ki se spogleduje z odprtim robom, v zimskih razmerah ni odveč previdnost. Vrh pa ni tako resnoben, saj ga prerašča trava, ki se tudi pozimi pogosto otrese bele odeje. Na njem je skrinjica z vpisno knjigo ter veliko prostora za razgledovanje proti Črnovrški planoti in Golakom.



OSNOVNI PODATKI

Izhodišče: Idrija

Dostop: Po avtocesti do Logatca, naprej prek Kalc, Hotedršice in Godoviča. Uporabne so tudi cestne povezave prek Cola in Črnega vrha, Mosta na Soči in Žirov. Avto lahko pustimo na enem od označenih parkirišč v središču Idrije.

Višinska razlika: 580 m.

Dolžina vzpona: 1.45 ure.

Kratek opis poti: Od mosta pod gradom Gewerkenegg krenemo med hišami strmo navkreber. V gozdu se pot razcepi: do Koče na Hleviški planini se lahko povzpnemo po lovski poti ali čez Kodrov rovt. Obe peljeta po gozdu, sta dobro označeni in približno enako dolgi. Od planinske koče se lahko v približno četrt ure povzpnemo na vrh Hleviške planine. Ta del poti je precej strm, zato v neugodnih razmerah priporočamo samo vzpon do koče.

Zemljevid: Turistična karta Idrijsko in Cerkljansko, 1 : 50.000.

Sv. maše
V župnijski cerkvi sv. Jožefa Delavca v Idriji je maša vsako nedeljo ob 8., 10. in 18. uri.