Banderas se je minulo nedeljo v Madridu udeležil papeževega srečanja s predstavniki s področij kulture, umetnosti, gospodarstva in športa. Igralcu je pripadla čast, da je cerkvenega voditelja tudi nagovoril: papežev obisk v Španiji je pohvalil kot »posebno znamenje dialoga z družbo«. Navzočnost Leona XIV. v Madridu je bila po njegovih besedah »gesta poslušanja, bližine, dialoga s civilno družbo«.

Kot skupni jezik med Cerkvijo in družbo je Banderas izpostavil umetnost in dejal: »Verjetno se ne motimo, če rečemo, da je bila Cerkev največja ustvarjalka umetnosti v zgodovini človeštva.« V središču te kulturne dediščine je Jezus Kristus, »veliki protagonist v filmu življenja«, ki je navdihoval in še vedno navdihuje umetnike vseh obdobij. Igralec je nato z zbranimi podelil osebne spomine na praznovanja velikega tedna v svojem domačem kraju Málaga, ki so ga oblikovali že kot otroka.

Vprašanje o Bogu se je v njem najprej porodilo v povezavi z ljudskimi pobožnostmi, umetnostjo in občestvenostjo. Odgovore je pozneje našel v veri svoje družine, v izročilih svoje domovine in v ljudeh okoli sebe. Verska praznovanja so zanj postala način razumevanja odnosa med človeštvom, občestvom in presežnim.

Umetnost ni zgolj lepota. Umetnost je spraševanje. Je premišljevanje. Je nasprotje. Je revolucija.

Igralec je umetnost opisal kot nepogrešljiv prostor za kritično premišljevanje o družbi in človeštvu: »Umetnost ni zgolj lepota. Umetnost je spraševanje. Je premišljevanje. Je nasprotje. Je revolucija.« Opozarjati mora na krivice in ne sme opustiti svoje kritične vloge do družbe, religije ali kulture. V času hitrih tehnoloških sprememb umetnost pomaga ohranjati človeško globino in iskanje smisla. Cerkev in civilna družba morata zato še naprej skupaj iskati resnico in spodbujati dialog.

Banderas, sam globoko veren in dejaven katoličan, je na koncu priznal: »Danes sem tukaj, da priznam, kako me je Bog povsem očaral.«