Marsikdo je že slišal za Vatikanske tajne arhive, v katerih so shranjeni stoletja stari dragoceni dokumenti, v Rimu pa je tudi arhiv jezuitskega reda, kjer je moč najti zapise in dokumente od tridesetih let 16. stoletja do današnjega dne.


Rokopis sv. Ignacija iz Jezuitskega arhiva

Hranjeni material obsega dva kilometra polic in je arhiv osrednjega sedeža jezuitskega reda. V njem hranijo vso pomembno korespondenco generalnih predstojnikov z različnimi jezuitskimi skupinami po vsem svetu in korespondenco, ki od različnih jezuitskih voditeljev prihaja v hišo glavnega predstojnika. Angleško govoreče uredništvo Radia Vatikan je pripravilo pogovor z direktorjem Jezuitskega arhiva, p. Brianom MacCuarto, ki je predstavil to bogato zakladnico zgodovine.

Po besedah p. MacCuarte arhiv hrani materiale z vseh petih celin, kjer so delovali in še vedno delujejo jezuiti. Kot je pojasnil, je to izredno »živ« arhiv, saj je nenehno dostopen za raziskovanje v znanstvene namene. »Arhiv vsako leto obišče okoli 400 raziskovalcev, vsak dan v povprečju deset do dvanajst študentov«, kot še dodaja p. MacCuarta, pa je trenutno na voljo material do leta 1939.

Kakšen material torej lahko najdemo v arhivu? P. MacCuarta pove, da hranijo dokumente v najrazličnejših jezikih, imajo tudi zbirko kitajskih zapisov, ki je po njegovih besedah najzanimivejša. Raziskovalcem so na voljo tudi zapisi jezuitov iz prve roke, ki so bili priče sporom, naravnim katastrofam in vojaškim operacijam v deželah, kjer so takrat delovali.

Nekaj korakov naprej po ulici je domovanje najslavnejšega člana jezuitske družine, papeža Frančiška. Na vprašanje, kakšen je njegov prispevek arhivu, p. MacCurata odgovarja: »Sveti oče se je Družbi Jezusovi pridružil v določenem trenutku in je posledično pustil svojo sled v naših arhivih … Kot velja za vse jezuite, zaznamki njihovih dejavnosti postanejo del zgodovinskega materiala, ki ga hranimo v arhivu.«

Vir: Vatican Radio
Foto: VR