Papež, ki je naslednik apostola Petra, prvaka apostolov, je glava škofovskega zbora in Kristusov namestnik na zemlji. Je pastir vesoljne Cerkve, zato ima v moči svoje službe vrhovno, polno, neposredno in splošno redno oblast v Cerkvi in jo more vedno svobodno izvrševati (prim. kan. 331 Zakonika cerkvenega prava (ZCP)). Papež sprejme polno in vrhovno oblast v Cerkvi z zakonito izvolitvijo, ki jo je sprejel hkrati s škofovskim posvečenjem (prim. kan. 332, § 1 ZCP). V izpolnjevanju službe najvišjega pastirja Cerkve je občestveno povezan z drugimi škofi in celotno vesoljno Cerkvijo in ima pravico, da glede na potrebe Cerkve določi način ali bo svojo službo izvrševal osebno ali zborno (prim. kan. 333 ZCP). Pri izvrševanju službe so mu v pomoč škofje, ki mu morejo pomagati s sodelovanjem na različne načine, med katere spada tudi škofovska sinoda. Poleg tega mu pomagajo kardinali ter druge osebe in po potrebah časa različne ustanove. Vse te osebe in ustanove opravljajo službo v njegovem imenu v blagor vseh Cerkva po določbah, ki jih opredeljuje pravo (prim. kan. 334 ZCP).

V primeru izpraznitve ali oviranosti apostolskega sedeža velja kan. 335 ZCP, ki določa: »Kadar je rimski sedež izpraznjen ali povsem oviran, naj se v vodstvu vesoljne Cerkve ne uvede nič novega; upoštevajo pa naj se posebni zakoni, ki so dani za te razmere« (prim. tudi kan. 47 Zakonika kanonov vzhodnih Cerkva (CCEO)).


2. Izpraznjen apostolski sedež

Zadnji poseben zakon v obliki apostolske konstitucije z naslovom Universi dominici gregis (UDG), ki ureja razmere ob izpraznitvi apostolskega sedeža ter volitve novega papeža, je papež Janez Pavel II. izdal 22. februarja 1996. S tem je prenehala veljati prejšnja apostolska konstitucija Romano pontifici eligendo (RPE) za to področje, ki jo je 1. oktobra 1975 izdal papež Pavel VI.

V zadnji apostolski konstituciji UDG so podani posebni zakoni za delovanje rimske kurije v času, ko je apostolski sedež izpraznjen ter postopek za volitve novega papeža. Posebni zakoni se v prvi vrsti nanašajo na kardinalski zbor, ki je po starodavni tradiciji in po določbah kan. 349 ZCP ter posebnega prava pristojen za izvolitev rimskega papeža.


3. Kostitucija Universi dominici gregis

Konstitucija Universi dominici gregis je razdeljena na uvod in dva dela.


3. 1. V uvodu konstitucije je poudarjeno, da papeža volijo samo kardinali svete rimske Cerkve. Njihovo število ne sme presegati 120, pravico voliti pa imajo kardinali, ki na dan smrti papeža še niso izpolnili 80 let. Kardinali volivci morajo bivati v hiši sv. Marte v Vatikanu (Domus Sanctae Marthae), volitve pa potekajo v sikstinski kapeli. Kardinali so glede vsega, kar se nanaša na volitve, zavezani k molčečnosti. V času konklava jim je prepovedan vsakršen stik z zunanjim svetom, vendar lahko Posebni zbor kardinalov odobri posamezne izjeme, če to zahteva zelo težka in urgentna zadeva.


3. 2. Prvi del konstitucije ima naslov Izpraznjen apostolski sedež in določa oblast kardinalskega zbora, rimske kurije in njenih posameznih dikasterijev v času izpraznjenega apostolskega sedeža ter določila za papežev pogreb. V primeru izpraznitve apostolskega sedeža, ki nastopi s smrtjo papeža ali z odpovedjo njegovi službi (prim. kan. 332, § 2 ZCP), takoj prenehajo službe vsem vodstvenim osebam kurije, to je kardinalom in škofom, ki predsedujejo dikasterijem. Zaradi nemotenega delovanja kurije služba ne preneha: namestniku državnega tajnika, tajniku za odnose z državami, kardinalu velikemu penitenciariju in tajnikom dikasterijev. Našteti v povezanosti s kardinalskim zborom redno službo opravljajo naprej. Papeški odposlanci (apostolski nunciji) prav tako ostanejo na svojih mestih. Z opravljanjem službe nadaljuje tudi kardinal miloščinar, ki skrbi za dela usmiljenja.

Kardinali in rimska kurija opravljajo samo redne dolžnosti in v času izpraznjenega apostolskega sedeža v vesoljni Cerkvi ne morejo prevzeti nobene vodstvene oblasti in ne spremeniti, ukiniti ali izdati novih zakonov. Vprašanja, ki so neodložljiva in so v času izpraznjenega sedeža večjega pomena, obravnava Splošni zbor kardinalov, vsakodnevne zadeve pa Posebni zbor kardinalov, ki ga vodi kardinal kamerleng. Vsa civilna oblast v vatikanski državi pripada kardinalskemu zboru, ki lahko v nujnih primerih izdaja posamezne odločbe, pri čemer le-te veljajo samo za čas izpraznjenega sedeža.


3. 3. Drugi del konstitucije ima naslov Volitve rimskega papeža. Pravico voliti novega papeža imajo izključno kardinali, ki na dan smrti papeža še niso izpolnili 80 let. V primeru, da se apostolski sedež izprazni med ekumenskim koncilom (vesoljnim cerkvenim zborom) ali škofovsko sinodo, se po pravu oba prekineta (prim. kan. 340 in kan. 347, § 2 ZCP).

Od trenutka, ko je apostolski sedež izpraznjen, morajo kardinali, ki bivajo v mestu Rim, počakati petnajst dni na vse kardinale iz drugih delov sveta. V izjemnem primeru se čas do volitev lahko podaljša še za pet dni, tako da se morajo volitve začeti najkasneje po dvajsetem dnevu od izpraznitve apostolskega sedeža. Vsi kardinali z volilno pravico so dolžni priti v Rim na volitve, razen če jih ovira višja sila. V času volitev lahko kardinali zapustijo Vatikan samo v izjemnih primerih.

Prostor za volitve (konklave): Celoten postopek volitev se izvrši na področju vatikanske države. Kardinali morajo v času volitev bivati v hiši sv. Marte v Vatikanu, same volitve pa se vršijo v sikstinski kapeli.

Začetek volitev: V času petnajstih do največ dvajsetih dni po papeževi smrti se kardinali volivci zberejo v baziliki sv. Petra v Vatikanu k votivni sv. maši, pri kateri molijo za dar Svetega Duha (prim. mašni obrazec: Pro eligendo Papa - Za izvolitev papeža ali škofa). Po maši se kardinali zberejo v pavlinski kapeli v apostolski palači v predpisanih kornih liturgičnih oblačilih. V slovesnem sprevodu med prepevanjem pesmi (Veni Creator) na čast Svetemu Duhu gredo v sikstinsko kapelo na volitve.

Potek volitev: Edini način volitev novega papeža so tajne volitve (per scrutinium). Za izvolitev sta potrebni dve tretjini veljavnih glasov od vseh navzočih kardinalov z volilno pravico. Postopek skrutinija se izvrši v treh fazah:

Prva faza se imenuje predskrutinij in vsebuje pripravo in razdelitev lističev, izvolitev treh skrutatorjev (odgovornih za potek volitev), treh kardinalov, ki zbirajo glasove morebitnih bolnih članov kardinalskega zbora (infirmarii) in treh kardinalov revizorjev.
Druga faza je skrutinij v pravem pomenu besede in vsebuje: metanje lističev v zato določeno volilno skrinjico, mešanje in štetje oddanih lističev ter štetje rezultatov.
Tretja faza je zadnja faza (post-skrutinij) in vsebuje štetje glasov, njihovo kontrolo ter sežig volilnih lističev.

Če kardinali v treh dneh ne izvolijo papeža, se volitve prekinejo za en dan. Dan premora je namenjen molitvi, medsebojnemu pogovoru kardinalov in duhovni spodbudi, ki jo zanje pripravi kardinal protodiakon. Kardinali z volitvami nadaljujejo in v primeru, da papež še ni bil izvoljen, se po sedmih skrutinijih ponovno prekinejo. Volitve se po ponovni prekinitvi lahko nadaljujejo še za sedem skrutinijev. Če do tedaj papež še vedno ni izvoljen, kardinal kamerleng povabi volivce, naj izberejo enega izmed dveh možnih načinov volitev: papeža v nadaljevanju lahko izbirajo med vsemi kandidati ali pa med dvema kandidatoma, ki sta pri zadnjem skrutiniju dobila največ glasov. Za odločitev glede nadaljnjega načina volitev kakor tudi za izvolitev novega papeža je potrebna absolutna večina glasov. Vsa navodila o volitvah veljajo tudi v primeru, da se papež odpove službi v skladu s kan. 332, § 2 ZCP.


Kaj je potrebno storiti in preprečiti v primeru smrti papeža?

Vsaka zloraba volitev se kaznuje z vnaprej izrečeno kaznijo izobčenja. Kardinali morajo imeti pred očmi predvsem Božjo slavo in blagor vesoljne Cerkve in zato so dolžni glasovati za tistega, za katerega menijo, da je izbran po Božji volji. V času izpraznjenega sedeža so vsi verniki v vesoljni Cerkvi skupaj s svojimi pastirji (škofi in duhovniki) povabljeni h goreči molitvi za dar Svetega Duha. Posebej so povabljeni k molitvi tudi kardinali, ki so že prekoračili 80 let življenja in nimajo več volilne pravice.


Sprejem, objava in začetek službe novega papeža

Konklave se zaključijo, ko na novo izvoljeni papež da privolitev, razen če sam ne odloči drugače. Kardinal protodiakon ljudstvu oznani rezultat volitev in ime novega papeža. Petrov naslednik iz lože vatikanske bazilike za tem podeli apostolski blagoslov Urbi et orbi (mestu in svetu).


Kardinalski zbor danes

Celoten zbor kardinalov je objavljen na spletni strani Svetega sedeža. Predstavljeni so tudi kardinali, ki imajo v primeru volitev novega papeža posebno vlogo. Kardinal dekan je kardinal Joseph Ratzinger. Namestnik kardinala dekana je kardinal Angelo Sodano, državni tajnik. Kardinal protodiakon je kardinal Jorge Arturo Medina Estévez. Kardinal kamerleng je kardinal Eduardo Martínez Somalo. Kardinal veliki penitenciarij je kardinal James Stafford.