Menu
Košarica
Zapri

Tvoja košarica je prazna.

Zapri
Iskanje

Alenki Prijatelj priznanje za ohranjanje slovenske kulture v Argentini

Ana Rupar
Za vas piše:
Ana Rupar
Objava: 24. 05. 2022 / 14:01
Čas branja: 3 minute
Nazadnje Posodobljeno: 24.05.2022 / 14:04
Ustavi predvajanje Nalaganje
Alenki Prijatelj priznanje za ohranjanje slovenske kulture v Argentini
Alenka Prijatelj in ministrica Helena Jaklitsch. FOTO: USZS

Alenki Prijatelj priznanje za ohranjanje slovenske kulture v Argentini

Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Helena Jaklitsch je včeraj argentinski Slovenki Alenki Prijatelj podelila zahvalo urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za dolgoletna prizadevanja pri razvoju slovenskega šolstva in ohranjanju slovenske kulture med rojaki v Argentini.

Alenka Prijatelj je šolska referentka pri Zedinjeni Sloveniji in predsednica dobrodelne ustanove Zveze slovenskih mater in žena. Slovenski šolski dejavnosti v Argentini se je priključila leta 1972, ko so jo povabili k sodelovanju v Slomškovi šoli. To je bilo, ko so njeni otroci začeli hoditi v to šolo. Od takrat ostaja aktivna sodelavka, z nekaj letnimi premori.

Skrbi za vse slovenske šole Zedinjene Slovenije

Kot referentka skrbi za vse slovenske šole pod okriljem Zedinjene Slovenije, krovne organizacije Slovencev v Argentini. Tako povezuje celotno šolsko delovanje, vodi seje in sodeluje pri določitvi šolskih programov. Sodeluje tudi pri pripravi skupnih prireditev tamkajšnjih slovenskih šol, izletov in drugih dogodkov.

Alenka Prijatelj je iz Slovenije emigrirala leta 1945, ko je komaj triletna skupaj z mamo in očetom sedla na vlak iz Ljubljane proti Avstriji. Starša sta bila namreč oba aktivna katoliška intelektualca in sta zaradi svojega delovanja prejemala grozilna pisma. Starejši brat je bil že kot dijak pri domobrancih. »Vedela sta, da je edina pot, da družini ohranita življenje, pot begunstva,« je že pred leti povedala za Našo luč, mesečnik za Slovence po svetu. V Argentino so prispeli po treh letih begunskega romanja družine po italijanskih taboriščih.

Osebno povezana s skupnostjo

V zakonu z Jožetom Pozničem so se jima rodili trije otroci, med njimi je sin dr. Andrej Marko Poznič, župnik v Ihanu pri Domžalah, sicer tudi moralni teolog in publicist. Alenka je sicer kmalu ovdovela, možu je življenje vzela nesreča. Tako je ostala sama s tremi majhnimi otroki.

»Seveda je bilo težko, a družinska trdna povezanost, delovanje v skupnosti ter veliko zaupanje v Boga so mi dajali moč in korajžo,« je dejala in dodala, da je v takih trenutkih najboljše zdravilo »delo za druge«. Zato se osebno tako čuti povezana s skupnostjo, od katere je veliko prejela in ji želi vsaj nekaj vrniti, je poudarila takrat.

Njen drugi, tudi že pokojni mož Marjan Schiffrer pa je bil poslanec drugega sklica slovenskega parlamenta. V tistem obdobju sta živela v Sloveniji, kar je bilo zanju »veliko božje darilo«, da sta lahko kratek čas preživela v domovini. Sprava sta pričakovala, da bosta ostala, a je to po argentinski ekonomski krizi bilo nemogoče in sta se vrnila v Argentino. V Sloveniji ima sicer poleg sina Andreja še mlajšo hči, ki se je tu poročila.

Spominske medalje 10 zaslužnim zamejcem in izseljencem

Ministrica je vročila tudi spominske medalje ob 30. obletnici samostojne Slovenije desetim zaslužnim zamejcem in izseljencem, ki so se v zadnjih 30 letih vrnili v domovino. Prejeli so jih: Marcelo Claudio Brula, Miha Dobrin, Silva Eöry, prof. dr. Marko Hawlina, Jože Jan, dr. Katalin Munda Hirnök, prof. dr. Zvezdan Pirtošek, Marta Paulina Selan, prim. Polonca Truden Dobrin, dr. med., in mag. Jana Valenčič. 

V nagovoru je ministrica spomnila na velik pomen Slovencev v zamejstvu in po svetu za uspeh osamosvojitve, mednarodnega priznanja in uveljavitve Republike Slovenije. »Morda danes ne bi hodili po samostojnih tleh in se slovenski glas ne bi tako jasno in odločno slišal v evropskem prostoru, če ne bi ta odločilen zgodovinski trenutek z vso vnemo in brezkompromisno z izjemnim prispevkom podprli tudi Slovenci, ki so tiste dni živeli in delovali na tujem,« je poudarila. »Nešteto prostovoljnih ur, skrbi in žrtev ste darovali za ohranitev in krepitev slovenske besede, pesmi, slovenske kulture in slovenske misli med našimi rojaki,« je še poudarila ministrica.

Nalaganje
Nazaj na vrh