Po dvajseturnem potovanju na kanonizacijo papežev Janeza XXIII. in Janeza Pavla II. je poljska mladina izrazila svoje navdušenje nad slovesnim dogodkom in v pogovoru s časnikarji pojasnila, da je nekdanji papež v njihovi domovini »nekaj posebnega«.

»Menim, da je bil naš papež nekaj posebnega, on je naš ponos in resnično bi morali biti ponosni na tega velikega moža«, je v pogovoru za ameriško katoliško agencijo CNA povedala 18-letna Kasia Kozba, ki se je že pred slovesno kanonizacijo udeležila bogoslužja za romarje v italijanski prestolnici.

Kasia je povedala, da je njena skupina do Rima potovala dvajset ur, v Avstriji pa so doživeli tudi okvaro avtobusa, kar je pot podaljšalo za okoli štiri ure. Poljski romarji so se v Rimu zbrali na dveh športnih igriščih, kjer so minulo soboto zjutraj obhajali slovesno bogoslužje. Igrišča so jim prijazno odstopili Kolumbovi vitezi.

Da je lahko pripotovala v Rim, je pojasnila Kasia, »mi veliko pomeni. Doma sem zbolela, toda želela sem priti. Ne počutim se najbolje, zato je precej naporno, toda izpolnile so se moje sanje in zares sem srečna«. Tokrat je bila v Rimu prvič, zato si je želela ogledati tudi druge znamenitosti, vendar »bo zanje verjetno zmanjkalo časa«, je z obžalovanjem pripomnila najstnica.

Kljub temu je zelo vesela, da je lahko priča kanonizaciji, kajti »naš papež je bil resnično nekaj posebnega«. »Spomnim se njegove smrti, žalostni smo bili, ker smo izgubili nekoga, ki nam je bil tako blizu, toda prepričani smo, da je v nebesih in da je zdaj še srečnejši«, je dodala.

Med mladimi poljskimi romarji sta bila tudi prijatelja, 23-letna Patrick in David, ki sta v Rim po lastnih besedah prišla zato, »ker je bil Janez Pavel II. zanju pomembna osebnost«. Povedala sta še, da sta si zelo želela v živo spremljati kanonizacijo »svojega papeža«.

Ob pripombi, da sta bila še »premlada«, da bi lahko resnično poznala Janeza Pavla II. in njegovo delovanje, David in Patrick odgovarjata, da sta bila »najstnika, ko je umrl, zato ga res nisva nikoli poznala tako dobro kot najini starši, kljub temu pa sva si želela priromati v Vatikan«.

Oba se dobro spominjata, kako velik pomen je Janez Pavel II. pripisoval mladim v Cerkvi in družbi, zaradi česar čutita, da sta papežu posebej blizu, »kajti njegove besede so v Cerkvi še vedno žive«. »Vsak duhovnik jih pogosto ponavlja, zato je njegov nauk, kot sva še dejala, še vedno izredno živ.«

V pričakovanju slovesne kanonizacije so mladi v smehu dejali, da jih je pravzaprav »kar malce strah zaradi vse te množice ljudi«, čeprav je to zanje »čudovita izkušnja, vzdušje je enkratno in resnično smo navdušeni«.

Vsi mladi poljski romarji so še dejali, da so ponosni na deželo, iz katere prihajajo.

Vir: CNA

Foto: CNA