To bo enaindvajseta od tridesetih svetih maš, ki jih pripravlja pobuda Vseposvojitev in bodo na trideset zaporednih prvih petkov darovane za slovenske mučence, žrtve komunističnega nasilja, ki so v postopku za beatifikacijo. Svetniške kandidate s pesmijo predstavlja Gregor Čušin. Bogoslužje lahko spremljamo tudi po Gold TV in YouTube kanalu.

Kot vodja fantovskega odseka je postal pravi apostol fantov na Studencih v Mariboru

Kot je zapisal p. Metod Benedik o slovenskih mučencih 20. stoletja so škofje izmed velikega števila ubitih na seznam kandidatov za beatifikacijo uvrstili 26 oseb: dvanajst duhovnikov, tri bogoslovce, eno redovnico in deset vernikov laikov.

Med verniki laiki je tudi Jaroslav Kikelj, ki se je rodil leta 1919 na Opčinah pri Trstu, kjer je bil njegov oče tedaj železničar. Kikljeva družina se je eno leto po njegovem rojstvu preselila v Bistrico v Rožu na Koroškem, kamor je bil prestavljen oče železničar. Že naslednje leto so se preselili na Jesenice, kjer so ostali do leta 1929, ko je umrl oče. Po očetovi smrti se je mati Alojzija s tremi osnovnošolskimi otroki preselila na Studence v Maribor. Živeli so blizu cerkve sv. Jožefa in Jaro je zelo rad zahajal k bratom kapucinom. V sodelovanju s kapucini je ustanovil Fantovski odsek. Kot vodja odseka je postal pravi apostol studenških fantov. Zaradi njegovega zgleda in prepričevanj je kmalu začel ves odsek hoditi k mesečnemu obhajilu.

Kip Jaroslava Kiklja v župnijski cerkvi sv. Jožefa na Studencih v Mariboru. Foto: Ivo Žajdela

V Ljubljani se je takoj aktivno vključil v stanovsko društvo katoliških medicincev

Leta 1939 je šel v Ljubljano študirat medicino. Po prihodu v Ljubljano se je takoj aktivno vključil v stanovsko društvo katoliških medicincev. »Prizadeval si je, da bi katoliške študente povezal in jih utrdil pred vplivi veri nenaklonjenega okolja. Bil je čudovito urejena in poglobljena osebnost. Vztrajno si je prizadeval, da bi vero poglabljal z molitvijo, rednim obiskom maše in prejemanjem zakramentov in da bi jo bogatil z dobrimi deli ljubezni do bližnjega. Pri vsem tem pa ni bil zamorjen in odtujen svetu, pač pa vesel ter svetel krščanski lik,« je zapisal p. Metod Benedik.

Komunisti so ga umorili 18. marca 1942

Italijani so v okupirani Ljubljani namesto slovenskih akademskih društev ustanovili enotno vseučiliško organizacijo. Jaro, predsednik katoliških študentov, je vstopil vanjo, saj je sicer bil ogrožen obstoj univerze. Komunisti so ga obtožili sodelovanja z okupatorjem in mu grozili. Jaro se za to ni zmenil, bil je pripravljen na smrt. Svojo grožnjo so komunisti kmalu uresničili: 18. marca 1942 ga je komunistični morilec ustrelil na Streliški ulici v Ljubljani.

Umorjenega Jaroslava Kiklja je pokopal škof Gregorij Rožman. Po vojni so komunisti Kikljev grob uničili. Vir: arhiv I. Ž.

Umorjenega Kiklja je pokopal škof Gregorij Rožman

Kikljev pogreb je vodil škof Gregorij Rožman, ki je v nagovoru dejal: »Zahvaljen bodi, Gospod, za prvega mučenika, ki si ga dal naši Katoliški akciji ... zahvaljen za prelepo čisto dušo našega Jaroslava, ki si jo z vsakdanjim angelskim kruhom ohranil v bleščeči lepoti svoje milosti med vsemi boji viharnih mladih let. Zahvaljen bodi za vso ljubezen in radost in za svetel zgled, ki si ga izžarjal iz njegove duše med vse, katere si pripeljal v njegovo družbo. Zahvaljen bodi za največjo milost, da si mu dal popolno vdanost v nedoumljive sklepe tvoje svete volje, da je pričakoval smrt, ki mu je bila zagrožena, z veseljem in hrepenenjem po nebesih. Zahvaljen bodi za ta košček zemlje, ki je posvečena z njegovo nedolžno od bratske roke prelito krvjo.«

Gašper Tominc, Pričevalec vere, Jaroslav Kikelj, Družina, 25. 3. 2002Metod Benedik, Pričevalci vstajenja, mučenci, Lambert Ehrlich, Jaroslav Kikelj, Družina, 24. 3. 2019