Jasna Blažič (levo) med predstavitvijo knjige Skupinski portret z očetom. Foto: Ivo Žajdela

Jasna Blažič je hčerka Delovega časnikarja Viktorja Blažiča, ki so ga komunisti zaradi sodelovanja z Edvardom Kocbekom in Borisom Pahorjem sredi 70. let »obsodili« na stalinističnem procesu in zaprli.

Spominja se ga v živahnih srečevanjih in intelektualnih pogovorih

Skupinski portret z očetom je presunljiv spominski zapis hčerke humanista, novinarja, esejista, urednika in disidenta Viktorja Blažiča. Jasna Blažič v soočanju z očetovo smrtjo refleksivno izrisuje njegovo življenjsko pot od zgodnjih otroških let do njegove bolezni in poslavljanja od sveta. Spominja se ga v živahnih srečevanjih in intelektualnih pogovorih s prijatelji umetniki Lojzetom Kovačičem, Pavletom Zidarjem, Danetom Zajcem, Edvardom Kocbekom in drugimi.

Aretacija, ki je sledila objavi eseja Ustvarjanje je svoboda

Osrednji del spominov je avtorica posvetila Blažičevi aretaciji, ki je sledila njegovi objavi eseja Ustvarjanje je svoboda v Pahorjevi reviji Zaliv v Trstu, montiranemu komunističnemu procesu in skoraj enoletnemu prestajanju zaporne kazni. Z enako odkritostjo avtorica pripoveduje tudi osebno družinsko zgodbo, v katero je za zmeraj zarezala ne povsem pojasnjena smrt Blažičevega sina in avtoričinega brata Boruta.

Poglobljena analiza duhovnega profila slovenstva

 Ob zaključku spominov ponovno objavljajo Blažičev inkriminirani esej Ustvarjanje je svoboda. Čeprav sta ga Blažič in Pahor prvič objavila leta 1975/76, ga lahko tudi čez pol stoletja beremo kot poglobljeno analizo duhovnega profila slovenstva in poziv Slovencem, da bi zmogli doumeti, kaj je to resnična osebna in narodna svoboda.

1/4