Predlog zakona za skrajševanje čakalnih dob v zdravstvu, ki ga je pripravila Zdravniška zbornica Slovenije, je po zaslugi NSi s prvopodpisanim Jožefom Horvatom vložen v parlamentarni postopek. Cilj zakona je odprava kriznih razmer na področju osnovnega zdravstva in odprava nedopustno dolgih čakalnih dob v slovenskem javnem zdravstvenem sistemu z izrabo vseh kapacitet izvajalcev zdravstvene dejavnosti za izvajanje zdravstvenih storitev.

Financiranje iz sredstev ZZZS

Zakon v luči izpolnitve cilja skrajšanja čakalnih dob uvaja možnost vključitve dodatnih kapacitet izvajalcev zdravstvene dejavnosti za izvedbo tistih vrst storitev, pri katerih čakalne dobe pri več kot 75 % ponudnikov presegajo tri mesece. Financiranje bi se po predlaganem zakonu izvedlo iz sredstev ZZZS.

Zakon ne pomeni privatizacije zdravstva

Po besedah predsednice zdravniške zbornice dr. Zdenke Čebašek-Travnik je bil zakon pripravljen z namenom urgentnega reševanja čakalnih dob v zdravstvu in nikakor ne pomeni privatizacije zdravstva v Sloveniji. Odzvala se je tudi na pomisleke v stališču ministrstva za zdravje, ki je, kot poudarja, tako kot vse parlamentarne stranke vabljeno k nadgradnji zakona. Čebašek-Travnikova je ministrstvo še pozvala k obnovitvi (ta hip mrtvega) dialoga z zdravniško zbornico.

Več denarja, čakalne vrste pa daljše

»V slovenskem zdravstvu je 600 milijonov več denarja kot pred leti, a se čakalne vrste niso zmanjšale, celo nasprotno. Torej težava ni v denarju, temveč v organizaciji zdravstvenega sistema,« pa je podčrtal predsednik NSi Matej Tonin in dodal: »Javno zdravstvo naj bo dostopno za vse, ne le za peščico. Pacienti imajo pravico do obravnave brez čakanja, ki je danes niso deležni.« Po njegovem se vlada namesto s krajšanjem čakalnih vrst preveč ukvarja z ukinitvijo dopolnilnega zavarovanja.