Papež Frančišek je imel po molitvenem srečanju za mir na binkoštno nedeljo obširen pogovor za španski časnik La Vanguardia, v katerem je predstavil nove podrobnosti o svojih bližnjevzhodnih dejavnostih. Kot je pojasnil, se je za obisk Svete dežele v letošnjem letu in ne kdaj kasneje odločil po povabilu, ki mu ga je leta 2013 izrekel izraelski predsednik Šimon Peres. »Vedel sem da se njegov mandat v letošnji pomladi izteka, zato se mi je do neke mere zdelo nujno, da potujem tja. Njegovo vabilo je pospešilo določitev datuma obiska. Sprva namreč potovanja v Sveto deželo nisem načrtoval tako hitro«, je pojasnil Frančišek.

Doslej je namreč veljalo, da je bil termin obiska in srečanje s patriarhom Bartolomejem I. povezan s 50. obletnico srečanja med papežem Pavlom VI. (1963-1978) in carigrajskim patriarhom Atenagoro, saj njuno srečanje zaznamuje začetek ekumenskega dialoga.

Molitve za mir na binkoštno nedeljo v Vatikanu s predsednikoma Peresom in Abbasom ni bilo prav preprosto organizirati, saj doslej podobnega primera v zgodovini še ni bilo. Kot je pojasnil papež Frančišek, je sam začutil, »kako obstaja nekaj, kar presega vse nas. Tukaj v Vatikanu je 99 % ljudi trdilo, da bo šlo gotovo kaj narobe, kasneje pa je se mnenje obrnilo. Čutil sem, da smo na nek način prisiljeni pripraviti stvar, ki je še ne poznamo povsem, ki pa je nato počasi začela dobivati lastno podobo. Sploh ni šlo za politično dejanje, to sem čutil že od vsega začetka, šlo je za versko stvar: odpreti okno v svet.«

Frančišek je obenem poudaril, da v sebi čuti močno povezanost z judovstvom, kajti »svojega krščanstva ne moremo resnično živeti, če ne poznamo svojih judovskih korenin«. Medverski dialog mora to načeti, namreč »judovske korenine krščanstva in krščanski razcvet iz judovstva«.

»Nezaslišano« je, kako nekateri ljudje zanikajo holokavst, je poudaril papež. Odprtje vatikanskih arhivov o holokavstu bo »močno osvetlilo številna vprašanja«. Frančišek je ob tem v bran vzel papeža Pija XII.: »Ubogemu Piju XII. so resnično očitali vse mogoče. Moramo pa se spomniti, da je nekdaj veljal za velikega zagovornika judov, mnoge je skril po rimskih samostanih in drugih italijanskih mestih, pa tudi v svoji letni rezidenci v Castel Gandolfu. Tam, v papeževi sobi, v njegovi lastni postelji, je bilo rojenih 42 otrok, novorojencev judovskih družin in drugih preganjanih, ki so se zatekli tjakaj. S tem nočem reči, da Pij XII. ni storil nobene napake – tudi sam jih delam -, toda njegovo vlogo moramo razumeti v kontekstu celotnega obdobja.«

Včasih ga razjezi, je dejal Frančišek, ko vidi, kako mnogi govorijo proti Cerkvi in proti Piju XII., ob tem pa pozabljajo na velike zavezniške sile: »Ali veste, da so zavezniške sile podrobno poznale železniško mrežo nacistov, po kateri so jude prevažali v koncentracijska taborišča? Imeli so natančne posnetke. Toda na te tire niso nikoli odvrgli nobene bombe. Zakaj? Tudi o tem bi morali kdaj spregovoriti.«

Papež je v pogovoru za španski časnik izrazil tudi svojo »zaskrbljenost« glede trenutnih gibanj za osamosvojitev narodov. Medtem ko so številne neodvisne države nastale po lastni osamosvojitvi, pa bi nekatere odcepitve pomenile preveliko »razdrobljenost«, je prepričan sveti oče. Pri tem je omenil osamosvojitvena prizadevanja na Škotskem, v severni Italiji in v španski Kataloniji. Treba je podrobno preučiti »primer za primerom«.

Mnogi narodi imajo dejansko zelo različne kulture, tako da jih »tudi lepilo ne bi zadržalo skupaj«, je papež dejal z ozirom na nekdanjo Jugoslavijo. »Jugoslovanski primer je povsem jasen. Toda sprašujem se, ali je tako jasno tudi v drugih primerih, pri drugih narodih, ki so doslej živeli v eni državi«, ugotavlja Frančišek. Po njegovem mnenju obstajajo »upravičeni in neupravičeni primeri« ustanavljanja novih držav, toda »razkola naroda brez predhodnega prisilnega sobivanja« se je potrebno »lotiti s pinceto« in pazljivo razčleniti. Ukrajinskega spora papež ni izrecno omenil.

Na vprašanje o svetovnem nogometnem prvenstvu je papež pojasnil, da je potrebno ločevati duhovniško službo in športno navdušenje. »Brazilci so me prosili, naj ostanem nevtralen. Držim svojo besedo«, je pojasnil argentinski papež: »Brazilija in Argentina sta vedno nasprotnici.«

Vir: Kathpress
Foto: splet