Prvo berilo: Božja dela kličejo k zaupanju, Mdr 18,6–9;
Ps 33;
drugo berilo: Pravični so vedno Bogu zaupali, Heb 11,1–2.8–19

Iz svetega evangelija po Luku (Lk 12,35–48)

Tisti čas je Jezus rekel svojim učencem: »Vaša ledja naj bodo opasana in svetilke prižgane, vi pa bodite podobni ljudem, ki čakajo, kdaj se bo njihov gospodar vrnil s svatbe, da mu odprejo takoj, ko pride in potrka. Blagor tistim služabnikom, ki jih bo gospodar ob svojem prihodu našel budne! Resnično, povem vam: Opasal se bo in jih posadil za mizo. Pristopil bo in jim stregel. In če pride ob drugi ali tretji nočni straži in jih najde takó, blagor jim! Vedite pa: Če bi hišni gospodar vedel, ob kateri uri pride tat, ne bi pustil vlomiti v svojo hišo. Tudi vi bodite pripravljeni, kajti ob uri, ko ne pričakujete, bo prišel Sin človekov.« Peter je rekel: »Gospod, ali pripoveduješ to priliko za nas ali za vse?« Gospod je dejal: »Kdo je torej zvesti in preudarni oskrbnik, ki ga bo gospodar postavil nad svojo služinčad, da ji odmeri hrano ob pravem času? Blagor tistemu služabniku, ki ga bo njegov gospodar ob prihodu našel, da tako dela! Resnično, povem vam: Čez vse svoje premoženje ga bo postavil. Če pa ta služabnik reče v svojem srcu: 'Moj gospodar zamuja s svojim prihodom' in začne pretepati hlapce in dekle, pojedati, popivati in se upijanjati, bo gospodar tega služabnika prišel na dan, ko ga ne pričakuje, in ob uri, za katero ne ve; presekal ga bo na dvoje in mu dal delež z neverniki. Kajti tisti služabnik, ki spozna voljo svojega gospodarja, a ničesar ne pripravi in ne dela po njegovi volji, bo hudo tepen. Tisti pa, ki je ne spozna in stori kaj takega, kar zasluži udarce, bo malo tepen. Od vsakega, ki mu je bilo veliko dano, se bo veliko zahtevalo, in komur so veliko zaupali, bodo od njega toliko več terjali.«

Video razlaga za otroke

Če spimo, zamudimo

Piše: p. Primož Jakop

Poletje je zame čas, ko imam priložnost obiskovati naše skavte v času njihovih poletnih taborov. Ob tem ugotavljam, da ima tabor veje izvidnikov nekaj, kar dela taborjenje res zanimivo. Medtem ko se pri ostalih vejah dogajanje konča z odhodom na nočni počitek, se pri izvidnikih taborno življenje nadaljuje z nočno stražo. Izvidniki namreč taborijo v šotorih, običajno vsaj malo stran od naselij, kar pomeni, da se lahko v temi, ki pride z nočjo, v taboru zgodi marsikaj neprijetnega.

Doživel sem že na primer, da so ob nepozorni straži bobri iz Krke pregrizli vse vreče z jabolki, ki so se čez noč hladila v reki, jabolka pa ogrizli, tako da so naslednje jutro kosi jabolk ležali po vseh tolmunčkih vzdolž tabora, mi pa smo ostali brez malice. Ravno tako sem že izkusil, da so nepozornim stražarjem v tabor vdrli razigrani mladi iz sosednje vasi, ki se jim je zdelo zabavno, da ob enih zjutraj šotorom, v katerih so spali nič hudega sluteči skavti, populijo nekaj klinov. Straža na skavtskem taboru ima torej svoj smisel in svoj namen, lahko pa si predstavljamo, da po dogajanja in doživetij polnem dnevu na taboru ni preprosto ostati buden in pozoren tudi na nočni izmeni straže, še posebej, ko gre za ure med eno in peto zjutraj, oziroma kot pravi Jezus, »ob drugi ali tretji nočni straži« (Lk 12,38).

»Tudi nas vsakič znova skušnjava skuša pripraviti do tega, da bi pozabili, koga čakamo …« FOTO: Tatjana Splichal

Izziv budnosti

Drži budnosti in čuječnosti omenja tudi Jezus v današnjem evangeljskem odlomku. Med skavtom na taboru in kristjanom v življenju je sicer temeljna razlika, saj eden pričakuje morebitnega tatu ali vsaj nepridiprava, kar je skoraj vedno neprijetna izkušnja, medtem ko drugi pričakuje obljubljen prihod svojega Gospoda, ki je razlog za veselje. Pred obema pa je izziv budnosti. Tudi nas namreč vsakič znova skušnjava skuša pripraviti do tega, da bi pozabili, koga čakamo; udobje toplega ognja je v mrzli noči veliko bolj prijetno kot vztrajanje na hladnem stražarskem mestu; odveč nam je vlaga dežja in bolj smiselno se zdi vedrenje pod streho šotora; ko nas je strah nočnih šumov, bi se raje zavlekli v varnost spalne vreče med spečimi tovariši v šotoru in upali, da »bo že kako«.

Gospodar se ne more vrniti s svatbe, če ga njegovi ne pričakujejo, da bi mu takoj odprli.

Zato so Jezusove besede o nujnosti našega bedenja pomembne. Gospodar se ne more vrniti s svatbe, če ga njegovi ne pričakujejo, da bi mu takoj odprli. V noči našega življenja namreč Jezus ves čas prihaja: v evharistiji, v Božji besedi, v bratih in sestrah – in če spimo, zamudimo njegov mimohod. Naj nas zato vedno navdihujejo besede psalmista: »Moja duša čaka na Gospoda bolj kakor stražarji na jutro« (Ps 130,6)!