Prvo berilo: Bog hoče ljubezen, ne daritve, Oz 6,3–6;
Ps 50;
drugo berilo: Zgled Abrahamove vere, Rim 4,18–25

Iz svetega evangelija po Mateju (Mt 9,9–13)

Tisti čas je šel Jezus mimo in zagledal moža, Mateja po imenu, ki je sedél pri mitnici, in mu je rekel: »Hôdi za menoj!« In ta je vstal in šel za njim. Medtem ko je bil v hiši pri mizi, je prišlo precéj cestninarjev in grešnikov. Jedli so z Jezusom in njegovimi učenci. Farizeji so to opazili in govorili njegovim učencem: »Zakaj vaš učitelj jé s cestninarji in grešniki?« On pa je to slišal in rekel: »Ne potrebujejo zdravnika zdravi, ampak bolni. Pojdite in se poučite, kaj pomenijo besede: Usmiljenja hočem in ne žrtve. Nisem namreč prišel klicat pravičnih, ampak grešnike.«

Video razlaga za otroke

Začelo se je s pogledom

Piše: Jure Sojč

Jezus gre mimo. Vedno gre mimo. Božja skrivnost ni negibna in zaprta sama vase. Bog ni oddaljena moč, ki bi nepremično vladala svetu iz nedosegljive višine. Bog je življenje, gibanje, ogenj ljubezni, ki neprenehoma išče človeka. Kristus hodi po prašnih poteh Galileje, toda še bolj hodi po skritih poteh človeškega srca. Evangelij današnje nedelje nas zato ne sprašuje najprej, ali človek išče Boga, ampak ali človek dovoli, da ga Bog najde.

Matej sedi pri mitnici. Sedi v svetu računov, denarja, koristi in nadzora. Njegovo življenje je ujeto v ozkost vsakodnevne izmenjave. Nekaj dam, nekaj dobim. Srce, ustvarjeno za neskončnost, se je zaprlo v majhen prostor koristi in varnosti. Toda ali ni prav to tudi podoba sodobnega človeka? Tudi mi sedimo pri svojih mitnicah. Pri svojih skrbeh, uspehih, strahovih, utrujenosti in navezanostih. Človek se lahko tako navadi svoje ujetosti, da jo začne imenovati življenje. Prav tam mimo pride Kristus.

Božji pogled ni pogled sodnika, ki išče napako.

Evangelij ne pravi, da je Matej najprej molil ali prosil odpuščanja. Začelo se je z Jezusovim pogledom. To je začetek odrešenja. Preden človek spregovori Bogu, ga Bog že kliče po imenu. Preden človek dvigne pogled proti nebu, se nebo skloni nadenj.

Božji pogled ni pogled sodnika, ki išče napako. To je pogled Stvarnika, ki v človeku še vedno vidi svojo podobo, čeprav je ranjena in zatemnjena. Tako kot pravijo za Michelangela, da je v gmoti marmorja že videl skriti kip, tako Kristus v človeku vidi podobo, ki jo želi osvoboditi. Drugi vidijo Mateja kot cestninarja, grešnika in izdajalca. Jezus pa v njem vidi apostola in evangelista. Vidi človeka, ki ga lahko preobrazi ljubezen.

Razlago evangeljskih odlomkov pripravlja duhovnik mariborske nadškofije Jure Sojč. FOTO: osebni arhiv

Rojeva se novi človek

Nato Jezus izreče besede, ki odprejo novo življenje: »Hôdi za menoj.« To je ustvarjalna Božja beseda. Tako kot je ob začetku sveta Bog rekel: »Bodi luč«, zdaj reče Mateju: »Hôdi za menoj.« Nekaj se zgodi v globini njegovega bitja. Stari človek začne umirati, novi človek pa se začne rojevati. Matej vstane. To vstajenje se začne že tukaj, sredi vsakdanjega življenja. Vsakič, ko človek stopi za Kristusom, se v njem zgodi velika noč. Evangelij ni najprej nauk ali moralni sistem. Evangelij je srečanje, ki osrečuje.

Pred dnevi sem šestošolcem pri pregledu leta dal nalogo, da napišejo imena vseh sošolcev. Ker prihajajo iz več šol, se ne poznajo. Neka deklica je rekla, da nekaterim ni pogledala v oči in jih ne pozna. Kako resnično. Ko sem viden, sem poklican in za videnega postanem odgovoren. Morda je danes dovolj samo to, da Jezusu dovolimo, da nas pogleda z očmi ubogega soseda …