Priljubljeni avtor, ki ga pri nas dobro poznamo predvsem po delih 12 pravil za življenje in Onkraj reda, obe sta prav tako izšli pri naši založbi, nas v najnovejši knjigi »na edinstven način popelje skozi starodavne in temeljne zgodbe zahodnega sveta: s pomočjo psihologije religije, mitologije in filozofije razčlenjuje svetopisemske pripovedi o uporu, žrtvovanju, trpljenju in zmagoslavju – pripovedi, ki nas že tisočletja duhovno in kulturno oblikujejo, utrjujejo, navdihujejo in povezujejo.

Slovenski prevod knjige »Mi, ki se bojujemo z Bogom« je že na knjižnih policah. FOTO: arhiv Družine

Adam, Eva in izvirni greh človeštva, pogubna tekmovalnost med Kajnom in Abelom, ki vodi v umor, apokaliptični potop v Noetovem času, dramatični propad Babilonskega stolpa, Abrahamova pustolovščina ter epska pripoved o Mojzesu in Izraelcih ­– kakšen pomen imajo te zgodbe za današnji čas? Kakšna sila jih je ustvarila in ohranila skozi tisočletja? Kako so nas usmerjale in povezovale v skupno vizijo sveta in kako nas še vedno lahko vodijo v našem večnem iskanju smisla in cilja?

Pridružimo se Eliju, ki v šepetu svoje vesti prepozna Božji glas, Jonu, ki se v trebuhu kita sooči s peklom, ker ni bil pripravljen poslušati in delovati – skupaj z dr. Jordanom Petersonom se podajmo na potovanje po največjih zgodbah, ki so bile kdaj povedane. Drznimo si bojevati se z Bogom,« nas k branju vabi predstavitev slovenskega prevoda.

Jordan Peterson: Sveto pismo je zbirka idej o »ureditvi sveta«

Sam avtor je v pogovoru ob izidu knjige Sveto pismo označil za »zbirko idej o ureditvi sveta in ustvarjanju civilizacije« – kot piše katoliški spletni portal CNA, je »knjiga vseh knjig« zanj vir globoke modrosti, psihološkega vpogleda in moralnega vodstva, ki bi moralo po njegovem prepričanju bralce usmeriti k Jezusu. Vse svetopisemske pripovedi, ko jih povežemo, uredimo in razvrstimo, tako Peterson, namreč kažejo na eno stvar: Kristusovo trpljenje.

Peterson ob poglabljanju v starodavne zgodbe odkriva, kako se njihovi junaki bojujejo z Bogom in česa se pri tem naučijo. Ukvarja se tudi z vprašanji, kot so: Kakšne vrste knjiga je Sveto pismo? Ali je to knjiga zgodovinskih pripovedi, bajk, uporabnih moralnih načel ali starodavnega vraževerja? Ali je sploh pomembno, če svetopisemski Bog obstaja in je dejaven v človeški zgodovini, ali pa ga lahko v lastno korist zgolj predstavljamo kot literarni konstrukt, ki naj bi nam pomagal, da se soočamo s človeško psihologijo in usmerjamo svoje iskanje smisla?

Osrednjega pomena za Petersonov pristop k Svetemu pismu je moč zgodb.

Peterson se v svojih delih pogosto osredinja na to, kar vidi kot človeško potrebo po ustvarjanju smisla, ta pa se po njegovem mnenju redno izraža skozi versko prepričanje. Avtor je v zadnjih letih izrazil hvaležnost in spoštovanje do določenih vidikov krščanstva in katolištva, kot sta recimo zakrament svete spovedi ter cerkveno izročilo moralne in duhovne discipline, medtem ko sam še ni izrazil želje po spreobrnjenju.

Sveto pismo je zanj nekakšna zakladnica družbene in psihološke modrosti, ki lahko, če je odklenjena, uredi življenje ljudi in oživi civilizacijo. Osrednjega pomena za njegov pristop k Svetemu pismu je moč zgodb, saj je prepričan, da te pri človeštvu razkrivajo vidike »kolektivnega nezavednega« - ideje, simbole in »zemljevide pomena«, ki naj bi bili skupni vsem ljudem.

Tammy in Jordan Peterson v Ljubljani, junij 2022. FOTO: Tatjana Splichal

Gradiva za pisanje ne zmanjka

Peterson v svoji novi knjigi preučuje več zgodb iz Stare zaveze in trdi, da ta svetopisemska besedila ponujajo globok vpogled v človeško stanje, naravo dobrega in zla ter odnos med človeštvom in Bogom. Kot pravi, je Sveto pismo prava »knjižnica«, ki ponuja neskončne količine gradiva za pisanje: njegova nova knjiga je bila sprva »trikrat daljša«, vendar se je »obrzdal«, napoveduje pa »še eno knjigo, ki bo vključevala zgodbo o Jobu in zgodbo o Jezusovem trpljenju«.

Ko priznaš resničnost zla, si teološko potisnjen v kot: kajti če zlo obstaja, potem obstaja tudi njegovo nasprotje, mar ne? In če obstaja dobro, potem je očitno nadaljevanje vprašanje: kaj predstavlja najvišjo obliko dobrega?

Peterson je po lastnih navedbah »večino svojega življenja poskušal razumeti izvor zla«, kar po njegovem mnenju nujno sproža vprašanja o resničnosti Boga: »Ko namreč priznaš resničnost zla, si teološko potisnjen v kot: kajti če zlo obstaja, potem obstaja tudi njegovo nasprotje, mar ne? In če obstaja dobro, potem je očitno nadaljevanje vprašanje: kaj predstavlja najvišjo obliko dobrega?« je Peterson pojasnil v pogovoru z ameriškim novinarjem Raymondom Arroyem.

Krščanstvo v nasprotju s poganskim češčenjem narave recimo predlaga odnos z božanskim, ki je »osebno in veliko bolj psihološko«, meni kanadski klinični psiholog. Kot močan argument za obstoj Boga navaja pogled sv. Janeza Henrika Newmana na vest in opozarja, da so priljubljeni miti in zgodbe, kot sta Ostržek ali Harry Potter, za ljudi privlačni, ker »zapolnjujejo praznino … ki jo je pustil delni propad krščanstva«.

Jordan Peterson dopušča možnost, da je bilo ženino ozdravljenje čudežno ...

Vera v Boga »v veliki meri že navzoča«

Petersonova žena Tammy se je pred poldrugim letom spreobrnila v katoliško vero, potem ko je po mnenju mnogih čudežno ozdravela po redki obliki raka ledvic. Tammy je večkrat povedala, kako je med svojo preizkušnjo našla tolažbo in duhovno ozdravljenje v molitvi, predvsem rožnega venca, pri čemer jo je spremljala prijateljica, tudi sama spreobrnjenka.

Tammyjina zgodba se je Petersona globoko dotaknila in tudi v javnosti je izrazil, kako dopušča možnost, da je bilo njeno ozdravljenje čudežno, ne potrjuje pa, da bi izkušnja okrepila njegovo lastno vero: »… Ali je to okrepilo mojo vero v Boga? No, ta je bila v veliki meri navzoča že prej … Vse, kar počnem, je dejanje vere. Ali to počnem popolno ali ne, pa je seveda povsem drugo vprašanje …«