Jože Pavlakovič se je rodil leta 1950 v zaselku Jakovini pri Vinici in že mlad spoznal dve ljubezni – les in vero. Po izučitvi za mizarja in enem letu službe je začel z obrtjo, kjer je delal s tremi Jožeti, včasih pa jih je bilo za mizo kar pet.

Jože Pavlakovič pred cerkvijo sv. Jožefa. FOTO: Osebni arhiv 

»Kot mizarji smo dodali še strokovno noto, saj je bil sv. Jožef delavec v lesni stroki. Kot bogoslovec sem imel pri sebi vedno nekaj nujnega orodja, saj je bilo vedno treba kaj postoriti v semenišču, na škofiji in fakulteti ter kakšnem kloštru,« se spominja Pavlakovič. Kot kaplan je izkoristil vsak prosti čas in naredil kaj za župnijo, najrajši oltar k ljudstvu za podružnice. »Tega se je do sedaj nabralo čez 50 enot,« pravi. 

FOTO: Osebni arhiv 

Mineva že 35 let, odkar je župnik pri sv. Jožefu v Starem trgu ob Kolpi, kjer kljub upadanju števila vernikov ostaja predan delu in skupnosti.

Vaš godovni zavetnik je sv. Jožef, ki ga Cerkev časti že stoletja. Kaj vam pomeni ta svetnik? 

Mirno lahko rečem, da sem na svojega krstnega zavetnika zelo ponosen. Čeprav sem se rodil sredi kresne noči, torej na praznik Janeza Krstnika, sem dobil ime Jože, ker je bilo tisto ime že zasedeno. Oče namreč izhaja iz družine, ki se ji po domače reče Ivičini. Zato je bil prvi sin Ive. Ko sem pred 19. leti vstopil v Frančiškov tretji red, sem si privzel še ime Janez Krstnik, na kar sem tudi ponosen. Sv. Jožef ni bil ravno 'zgovoren'. Bil pa je zelo natančen izpolnjevalec Božje volje. Kar mu je Bog zaupal in sporočil, je molče izvršil. 

V številnih državah je praznik svetega Jožefa tudi dan očetov, v Italiji in Španiji je praznik sv. Jožefa povezan tudi s posebnimi jedmi … Kako so včasih pri nas praznovali god sv. Jožefa in kako ga praznujemo danes?

Za druge države ne vem, kako ga praznujejo in kaj jedo na njegov praznik. Zase vem, da je bilo vedno praznično kosilo, kolikor je to bilo v povojnih časih možno. Morda še omenim potico. 

Sv. Jožef je zavetnik očetov, obrtnikov, delavcev in krščanskih družin.

V marsikateri kulturi sv. Jožefa častijo kot priprošnjika za srečno smrt, saj naj bi umrl v navzočnosti Jezusa in Marije. Zakaj Cerkev uči, da je sv. Jožef zgled za lepo smrt?

V naših krajih velja predvsem za zavetnika tesarjev, dodal bi tudi ostalih lesarjev. V trdem komunizmu 1969 so na tovarni Gradis v Škofji loki imeli izobešen napis »ŽIVEL SVETI JOŽEF, ZAVETNIK TESARJEV«. Splošno je znano, da je priprošnjik tudi za srečno zadnjo uro, ker sta bila ob njem Jezus in Marija. V bistvu je njegova priprošnja globlja. Kdor ga posnema v svojem življenju, si tudi sam pripravlja srečno zadnjo uro. Jožef je bil mož poslušanja in akcije.

Jože z mladimi in novomeškim škofom Andrejem Sajetom. FOTO: Osebni arhiv 

Sveti Jožef je znan po svoji skromnosti in delavnosti. Kako lahko njegove vrednote prenesemo v današnji čas, v katerem ves čas hitimo in imamo kup obveznosti?

V šestem letniku smo morali opraviti izpit iz homiletike. Pridigali smo pred sošolci in profesorjem. Jaz sem pridigal o sv. Jožefu. Takrat sem izpostavil, da je Bog Oče izbral za rednika svojemu Sinu obrtnika. Obrtnik namreč mora dobro prisluhniti stranki in čim bolj natančno izpolniti njeno željo. Pri tem ima veliko opravka z ljudmi in mora vedno upoštevati ostale življenjske okoliščine. Tu nam je sv. Jožef velik vzor in izziv. Sedaj gre vse na hitro, vse samo začasno, potem se zavrže. Cene letijo v nebo. To je na zunaj za bogate 'super', a kaj pa ostali preprosti ljudje, ki komaj kaj prihranijo? Za te nam je velik izziv, da se naučimo ravnati odgovorno in preudarno. Ko je zvedel za Marijino skrivnost, je dolgo premišljeval, ker je bil pravičen. Ko je našel najboljšo, rešitev mu je bilo v sanjah sporočeno, čemu je bila potrebna preizkušnja. Tudi v bodoče mu je Bog sporočal po sanjah.

 Jože Pavlakovič je župnik v Starem trgu ob Kolpi že od leta 1990. FOTO: Tatjana Splichal 

V Sloveniji je kar 39 cerkva posvečenih sv. Jožefu. Zakaj menite, da je sv. Jožef na pri nas tako priljubljen?

Ne vem natančno, kdaj je postal sv. Jožef zavetnik slovenskih dežel. Verjetno je bilo vedno veliko zaupanje v Sveto družino. Resnično sem vesel, da sem že toliko let v Župniji sv. Jožefa. V naši župniji imamo to srečo v nesreči, da je župnija po terenu in stavbah velika, po ljudeh pa majhna. Tako imam kar nekaj časa za svojo prvotno dejavnost, ki je tako lepo povezana z Jožefovo stroko. Ko se postavijo jaslice, se Sveta družina naseli v vsakem domu. 

Jaslice v cerkvi sv. Jožefa. FOTO: Osebni arhiv 

Kako praznujete svoj god? Imate morda kakšno posebno navado?

Kljub vsem navdušenju za sv. Jožefa je moje osebno praznovanje sedaj nekoliko omejeno na nekaj ur popoldne. Dopoldne ob 10. uri je slovesno praznovanje, popoldne ob 18. uri pa nas škof vabi v stolnico, ker je sv. Jožef glavni zavetnik Škofije Novo mesto. Po kosilu odhitim na grob staršev in potem na obisk najboljšemu prijatelju Jožetu Miketiču v 'Krotce'. Z njim sva 19. 3. 1973 posadila lipo za vasjo. Šlo je tudi za malo šalo, da bova tam pokopana, ker je bilo na farnem pokopališču takrat zelo malo prostora. Zdaj je sam na velikem posestvu in se veliko pogovarjava o preteklosti in sedanjosti.

Če bi lahko izpostavili eno lastnost sv. Jožefa, ki bi jo ljudje danes morali posnemati, katera bi bila? 

Kot tretjerednik zalo spoštujem sv. Janeza Krstnika in sv. Frančiška. Vsem tem svetnikom sta skupni pravičnost in pripravljenost storiti tisto, kar si Bog želi, kar ima širši pomen, ne samo osebne koristi. Tudi pravilen odnos do narave, materialov, do denarja. Kot obrtnik sem imel veliko skrbi, da določim pravično ceno. Takrat so mlade družine veliko gradile, a plače so bile skromne. Če mu zaračunaš tržno ceno, ga boš zadušil, če mu ne, boš zadušil sebe in delavce. Zato sem enkrat vzdihnil sam pri sebi: 'Kako lepo bi bilo delati, če se ne bi bilo treba pogajati in pisati računov. 'Oni zgoraj' so slišali in mi omogočili sedanji poklic, da lahko veliko delam, ne da bi me kdo spraševal, koliko to sedaj stane. Verjetno so imeli tudi oni trije malo prej našteti kaj besede pri tem. Hvala jim!