Lan Seušek je Koprčan, ki živi in ustvarja na Koroškem. Leta 2012 je diplomiral na Akademiji za likovno umetnost. FOTO: osebni arhiv.


Društvo »Prijatelji zakladov sv. Jurija« Piran je tudi v letošnjem božičnem času pripravilo razstavo Jaslice v piranskih cerkvah. V cerkvi sv. Frančiška imajo kot običajno samostanske jaslice, v župnijski cerkvi sv. Jurija tradicionalne župnijske jaslice iz 19. stoletja, v petih cerkvah pa je jaslične skulpture postavil akademski kipar Lan Seušek.

Za piranske cerkve je sporočilo božične skrivnosti zasnoval v štirih sklopih, ki si pomensko sledijo: Zaharija in angel, Marijino oznanjenje, Jožefove sanje ter Sveta družina in Sveta Trojica.


Jožefove sanje v cerkvi sv. Roka. FOTO: Benjamin Pezdir.

Letošnja razstava jaslic v piranskih cerkvah ima nenavadno zasnovo. Od kod ste črpali idejo?

Vedel sem, da bodo jaslice postavljene na različnih lokacijah po Piranu, zato sem že v osnovi iskal motiviko, ki jo je mogoče razdeliti, ne da bi jo ob tem moral razkosati, to me je vodilo v izbiro prizorov, ki so časovno razdeljeni.

Pomembno vlogo je igralo tudi dejstvo, da so pred kratkim obnavljali kip angela na zvoniku cerkve svetega Jurija. Pomislil sem, da bi bilo dobro predstaviti dogodke, kjer v zgodbi Jezusovega rojstva nastopajo angeli. In ne nazadnje, vedno kadar delam sakralne podobe, se naslonim na Sveto pismo, to je osnova, mimo katere ne gre.

Sestavljene so iz štirih sklopov, ki se povezujejo, a so tudi vsaka zase samostojna skulptura. So tudi časovno nastajale po zaporedju, kot se predlaga obisk piranskih cerkva?

Prizori niso nastajali zaporedno. Najprej sem naredi Jožefove sanje, potem sočasno Zaharijo in angela ter Marijino oznanjenje, nazadnje pa Sveto družino in Sveto Trojico. Zaharija in angel ter Marijino oznanjenje imata skupne točke, morda sem ju tudi zato delal sočasno.

Obe postaji prikazujeta srečanje z angelom odposlancem. Zaharija se na angelovo sporočilo odzove z začudenjem, nejeverno, zato onemi, Marija pa vpraša, kako se bo to zgodilo, in nato utihne.

Postaji govorita o sprejemanju Besede, Resnice, o sprejemanju Boga. Zaharija je podoben Mojzesu ob gorečem grmu, Marija pa Samuelu, ki pravi: »Govori, tvoj hlapec posluša.« Jožefove sanje sem ustvarjal najprej in jim šele za to razstavo dal naslov.


Sveta družina v objemu Svete Trojice, cerkev sv. Petra. FOTO: Pater Andrej Šegula.

Čeprav se relief imenuje Jožefove sanje, na njem ni Jožefa, ampak Marija z detetom ...

Upodobitev deluje kot vrata. V zgornjem levem in desnem vogalu sta upodobljeni granatni jabolki – podobno kot sta bili na vhodu v Salomonov tempelj – in predstavljata Božjo besedo, postavo ter rodovitnost. Marija ima pri nogah lilije, ki so simbol čistosti, dete Jezus pa drži v rokah svet.

Tako se skozi Jožefove sanje lahko sprehodimo kot skozi litanije Matere Božje. Jožef je podoben starozaveznemu Jakobu (Izraelu), ko sanja o nebeških vratih.


Sveta družina kot ideal družine, cerkev Marije Tolažnice. FOTO: Pater Andrej Šegula.

Sveta družina je, kot pravite, »izčiščena vseh detajlov in razen družine ni drugih figur, ki bi preusmerjale pozornost od bistva«. Smo jaslice že preobložili z dodatki?

Mislim, da ne. Saj jaslice so tista štala, ki jo svet vsako leto prinaša pred Boga. Ko hodimo gledat rojenega Odrešenika, mu v bistvu prinašamo kazat svojo štalo, navlako, vse nepomembno … Ravno zato, da bi nas Bog tega odrešil.

Sam ločujem med jaslicami v cerkvi in jaslicami doma. Jaslice v cerkvi morajo biti postavljene z mislijo na liturgijo, da ne odvračajo pozornosti od nje. Jaslice so bile zmeraj ljudska pobožnost in prav je tako. Ljudje prek dela spoznavamo Boga Stvarnika, zato je bolj pomembno od tega, da jaslice stojijo, to, da jih postavljamo.

Postavljanje jaslic naj bo molitev, meditacija, mogoče bo zvenelo predrzno, meditacija, kjer se družina lahko sveto skrega (nasmeh).


Prispevek je bil v celoti objavljen v tedniku Družina (02/2020).

Preberite še:
- Jaslice v piranskih cerkvah