Zgodbe iz Narnije so zbirka sedmih fantazijskih romanov za otroke, ki jih je napisal C. S. Lewis. V njih najdemo motive in ideje antičnega, norveškega, irskega, arturijanskega, islamskega, judovskega in krščanskega izvora. Avtor naj bi knjige napisal, da bi mlade pripravil na pogumno soočenje s svetom ter jih opremil, da bi trdno stali za resnico, krepostmi in vero.

Kraj iz atlasa

Zgodbe se, kot pove že naslov, dogajajo v Narniji, izmišljeni čarobni deželi. Toda … Ste vedeli, da je Narnija resnično mesto na Apeninskem polotoku? Starodavno hribovsko mesto Narnija (latinsko Narnia), danes Narni, leži v Umbriji, približno 90 km severno od Rima. V mestu si lahko ogledamo ostanke bogate zgodovine mesta, od predrimske, ko se je še imenovalo Nequinum, preko antične in srednjeveške Narnije do današnjega Narnija. Mesto naj bi ime dobilo po bližnji reki Neri. Zanimivo, beseda »nar« pomeni »voda, ki teče«, v mestu pa je tudi geografsko središče Italije.

Narni danes. FOTO: Wikipedia/Wikiriello

Lewis, avtor zgodb o Narniji, Narnija naj ne bi obiskal, vendar je za starodavno Narnijo vedel iz branja rimske zgodovine, kjer jo omenjajo slavni pisci, npr. Tacit, Livij in Plinij Starejši. Ta domneva je bila potrjena leta 2009, ko je Walter Hooper, biograf krščanskega pisatelja in njegov nekdanji osebni tajnik, Giuseppeju Fortunatiju, lokalnemu zgodovinarju iz Narnija, podaril Lewisov latinski atlas, v katerem je ta podčrtal mesto z imenom Narnija. Tajnik je tedaj povedal, da mu je Lewis dejal, da ga je ime na atlasu navdihnilo pri pisanju.

Vzporednice med izmišljenim kraljestvom in pravim mestom

Obstajajo povezave med domišljijskim kraljestvom in resničnim mestom, ki jih je mogoče opaziti še danes. Ena od najbolj očitnih je velika kamnita miza, ki spominja na kamnito mizo iz prve napisane knjige Lev, čarovnica in omara, na kateri se lev Aslan, ki v zgodbah predstavlja Kristusa, žrtvuje za rešitev človeka. Kamnita miza v neposredni bližini Narnija naj bi izvirala iz predrimskih časov in dejansko bila kraj žrtvovanja živali, morda celo ljudi.

Kopija mize na Trgu C. S. Lewisa v Belfastu. FOTO: Wikipedia/Maurice Harron

Še ena povezava med resničnim in izmišljenim krajem je resnična Lucija iz Narnije. V Zgodbah iz Narnije je Lucija Pevensie najmlajša od štirih otrok iz družine Pevensie in je tista, ki prva odkrije deželo Narnijo in verjame v njen obstoj. Ste vedeli, da temelji na resnični Luciji iz Narnija?

Kdo je bl. Lucija Brocadelli?

Bl. Lucija Brocadelli, znana tudi kot bl. Lucija iz Narnija, je bila mistikinja, ki je živela v 15. in 16. stoletju in se je rodila v Narniju. Bila naj bi zelo pobožen otrok. Že od malega naj bi imela videnja Deteta Jezusa, Marije in drugih svetnikov, zlasti svetega Dominika.

Pri dvanajstih letih je sama pri sebi naredila zaobljubo devištva in se odločila, da se pridruži dominikankam. Kmalu zatem pa jo je stric poročil z družinskim prijateljem Pietrom, milanskim grofom, in na njeno željo sta živela kot brat in sestra. Vse življenje je imela videnja, živela spokorniško in se posebej posvečala revnim. Mož je pri vsem tem ni oviral, dokler njeno »posebno« življenje zanj ni postalo preveč. Ko je bila stara 18 let, jo je za večji del postnega časa zaprl. Za veliko noč ji je uspelo pobegniti in kmalu je postala dominikanka tretjerednica. Njen mož tega seveda ni odobraval, večkrat jo je prosil, naj se vrne, nekoliko kasneje pa se je pridružil frančiškanom.

Upodobitev v kapeli narnijske katedrali, kjer je pokopana. FOTO: Wikipedia

Je ena redkih žensk, ki so prejele stigme. Ker so se je druge sestre v samostanu zaradi njenih nenavadnih izkustev izogibale in z njo grdo ravnale, je zadnjih štirideset let življenja preživela v samoti. Umrla je na današnji dan leta 1544, nekaj let pozneje pa so odkrili, da je njeno telo nepoškodovano. Papež Klemen XI. jo je leta 1710 razglasil za blaženo. Leta 1935 so bili njeni posmrtni ostanki vrnjeni v Narni in pokopani v tamkajšnji katedrali.

Imena likov niso naključna

Marsikdo se je že lotil raziskovanja pomenov, ki stojijo za imeni narnijskih likov. V celotni zbirki zgodb namreč srečamo preštevilna imena in zdi se, da je Lewis prav vsako uporabil z namenom. Očitno je, da je imena izbiral glede na njihov izvorni pomen.

Na tem mestu naj zgolj navržemo nekaj likov, ki se pojavijo že v prvi napisani knjigi Lev, čarovnica in omara: ime Aslan je turška beseda za leva, Jadis, kot se imenuje zlobna čarovnica, v perzijščini dejansko pomeni čarovnica. Osrednji liki te zgodbe pa so, kot se zdi, poimenovani po svetnikih, začenši z že omenjeno Lucijo. Njeno ime sicer pomeni luč in prav ona je oseba, ki skozi vse zgodbe, v katerih se pojavi, izžareva toplino, upanje in veselje ter naznanja, da bo tema premagana. Mimogrede, Lucy je tudi ime Lewisove krščenke, za katero je v prvi vrsti začel pisati Zgodbe iz Narnije.

Sv. Edmund. FOTO: historic-uk.com

Lucijin brat Peter v zgodbi postane vrhovni kralj, kar spominja na sv. Petra, ki mu je Jezus zaupal vodenje Cerkve. Njuna sestra Suzana je znana predvsem po svoji lepoti, kar hitro spomni na starozavezno Suzano, njeno ime pa pomeni »lilija«, ki predstavlja prav lepoto, čistost, novo rojstvo, novo življenje … Četrti izmed sorojencev pa je Edmund, čigar ime označuje zaščitnika, obrambo. Edmund v Narniji postane zaščitnik dežele, kot kralj pa prejme tudi naziv Pravični. Slednje spominja na sv. Edmunda, čigar god bomo obhajali prihodnji teden. Tudi on je bil za kralja postavljen že kot najstnik, ena njegovih največjih vrlin pa naj bi bila prav pravičnost. Živel je v 9. stoletju in velja za zelo pomembnega angleškega svetnika.