Parlamentarni odbor za delo, družino, socialne zadeve in invalide je včeraj po več kot mesecu dni nadaljeval drugo branje predloga družinskega zakonika. Ker prvotni predlog družinskega zakonika med poslanci ne uživa zadostne podpore zaradi izenačevanje istospolnih partnerskih skupnosti s raznospolnimi in možnosti posvajanja otrok s strani istospolnih parov, je pristojno ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve v razpravo ponudilo »kompromisni« predlog, po katerem bi istospolni pari otroka lahko posvojili le, če je eden od njiju otrokov biološki starš. Poleg tega bi lahko sklenili partnersko, ne pa tudi zakonsko skupnost, kot je bilo sprva predvideno.

Na februarski seji odbora se je zapletlo pri sprejemanju dopolnil, s katerimi predlagatelj ponuja »kompromis«. Ministrstvo je opoziciji nato posredovalo celoten koncept zakona, z vsemi dopolnili, ki pa opozicije ni prepričal.

Brez »zasnovanja družine«

SDS in SLS sta si tako na včerajšnji seji odbora – poročilo o njej povzemamo po STA – prizadevala, da ohranijo določilo iz veljavne zakonodaje, po katerem je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine. Odbor je to dopolnilo zavrnil ter brez glasu proti potrdil dopolnilo odbora, da je zakonska zveza skupnost moškega in ženske.

Matevž Frangež (SD) se je strinjal, da mora zakonodaja slediti družbeni realnosti, tudi tako, da zrcali tista razmerja, ki spontano nastajajo. Tradicionalni pogledi na družbo so v tem pogledu po njegovem zelo nevarni. »Betoniranje namena zakonske zveze, ko se država postavi nad človeka, je svojevrsten derivat fašizma,« je med drugim dejal Frangež.

Robert Hrovat (SDS) je menil, da s predlogom ne gre za kompromis, ker če bi bil, bi ga koalicija enotno zagovarjala. Gre za različna mnenja o isti zadevi. Da govorijo o kompromisu, se mu zdi »že malo sprevrženo«. »Sem konservativen, tradicionalen in nazadnjaški in tak bom tudi ostal,« odgovarja na oznake o konservativnosti.

Po besedah Ljuba Germiča (LDS) ni nobenega, ki ne verjame, da je poslanstvo družinskega zakonika urediti razmere v korist otroka. Odnos tolerantnosti do razmerij v družbi po njegovih besedah ni bil vedno enak, prav tako ne odnos do zunajzakonskih skupnosti. Zakonik je odraz družbenih razmerij in tolerantnosti do teh razlik, je dejal.

Za SDS je ohranitev definicije o pomenu družine zelo pomembna, »očitno pa je tudi za vas odstranitev tega besedila zelo pomembna,« je ugotovil France Cukjati (SDS).

Vodja Civilne iniciativne Za družino in pravice otrok Aleš Primc je ocenil, da gre za »kompromisno prevaro«. Po njegovem zakonik ne vključuje temeljnega bistva zakonske zveze, ki je v zasnovanju družine, zaradi česar je zakonska zveza sploh del zakona, ki ureja družinska razmerja. Meni še, da zakonik ne spodbuja koncepta odgovornega starševstva, temveč ga celo ruši.

Državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak je pojasnila, da je spodbujanje odgovornega starševstva opredeljeno v sedmem členu zakona.
V razpravi pri četrtem členu so razpravljalci soočili mnenja glede zunajzakonske skupnosti. Po predlogu zakonika je to dalj časa trajajoča življenjska skupnost, medtem pa je SDS predlagal, da bi bila to vsaj tri leta trajajoča življenjska skupnost. Odbor je predlog SDS zavrnil.

Opozicija je vnovič predlagala, da člene, o katerih se ne morejo poenotiti, uredijo v drugem zakonu. Po besedah Kopač Mrakove pa z zakonikom priznavajo enakopravno priznavanje pravic vseh družin.

Mitja Blažič iz kampanje Za vse družine! ocenjuje, da je kompromis znaten korak nazaj pri odpravljanju sistemske diskriminacije istospolnih parov, saj jim med drugim onemogoča enakopravno posvajanje otrok. Pri kampanji obžalujejo, da koalicija oz. »svobodomiselne politične stranke« niso zbrale dovolj politične volje za to, da bi uveljavile enakost pred zakonom za vse.

Predsednica odbora je po več kot šestih urah sejo prekinila, zaključili so četrti člen.

Govorjenje o kompromisu je zavajanje

Na včerajšnjo sejo odbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide se je danes z izjavo za javnost odzvala Civilna iniciativa za družino in pravice otrok, ki je prepričana, da je »vladni glasovalni tank povozil slovenščino, pomen materinstva in očetovstva ter zdravo pamet«.

Kako argumentirajo to trditev? »Vladni poslanci so včeraj neargumentirano zavrnili pomen materinstva in očetovstva za rojstvo, razvoj in vzgojo otroka. Skupnost ženske in moškega, ki edina lahko posreduje novo človeško življenje, naj bi po njihovem mnenju imela isti družbeni in pravni pomen ter si zaslužila iste pravne posledice kot istospolna partnerska skupnost, ki po naravi ne more posredovati novega življenja, prav tako pa ne omogočiti materinske in očetovske razsežnosti pri razvoju in vzgoji otrok. Zavrnjeni so bili namreč vsi predlogi Civilne iniciative za družino in pravice otrok, Slovenske demokratske stranke in Slovenske ljudske stranke, da se v družinskem zakoniku določi, da je pomen zakonske zveze v zasnovanju družine.«

S sprejetjem enakega pravnega pomena zakonske in istospolne partnerske skupnosti so vladni poslanci in poslanke po prepričanju Civilne iniciative »na široko odprli pot 'kompromisni prevari', katere namen je doseči popolno izenačitev zakonske zveze in istospolne partnerske skupnosti pred ustavnim sodiščem. Pri tem je govorjenje predstavnikov vlade o t. i. 'kompromisnem predlogu' zgolj zavajanje državljank in državljanov, saj ne gre za kompromisni predlog, ampak težnjo, da se ljudi žejne prepelje skozi vodo.«

Na včerajšnji seji je bila, kot opozarjajo v Civilni iniciativi, izglasovana tudi izključitev pomena splošno uporabljenih slovenskih besed »žena« in »mož«. Po novem naj bi bila zakonca, ki skleneta zakonsko zvezo namreč 'ženska' in 'moški'. S tem so vladni poslanci »ponovno pokazali, da so za namen ideološkega razvrednotenja družine pripravljeni poteptati in osiromašiti tudi materni jezik«.

V slovenski besednjak hočejo vladni poslanci in poslanke uvesti tudi nov pomen besed 'partner' in 'partnerica' - po novem naj bi pomenili istospolno usmerjenega moškega ali žensko, ki živi v homoseksualni partnerski zvezi. »Tega pomena beseda partner nikoli ni imela in je ogromna večina ljudi tako tudi ne razume. Ta odločitev vladnih poslancev in poslank pomeni grobo potvarjanje pomena besed v slovenskem jeziku,« so zapisali v izjavi Civilne iniciative, kjer opozarjajo še na druge nesmisle, ki jih parlamentarna večina uvaja v družinski zakonik, kot je npr. poimenovanje neregistrirane istospolne partnerske skupnosti kot 'zunajpartnerske skupnosti'. »Ali bo odslej nekdo, ki živi v neregistrirani istospolni skupnosti, svojega partnerja predstavil kot: 'To je moj zunajpartnerski partner'?« se sprašujejo v Civilni iniciativi, v kateri so prepičani, da »omenjeni grobi posegi v slovenski jezik pomenijo nedopustno vmešavanje oblastne politike v določanje pomena besed v slovenskem jeziku«.

V Civilni iniciativi za družino in pravice otrok kljub vsemu upajo, da bo prevladala zdrava pamet in da bodo poslanke in poslanci na zasedanju fržavnega zbora popravili škodo, ki so jo naredili vladni poslanci in poslanke na včerajšnji seji fdbora za delo, družino, socialne zadeve in invalide.

Na fotografiji: Aleš Primc, vodja Civilne iniciative za družino in pravice otrok